Kriza, s katero se spoprijemajo kmetovalci

RICHARD orje ista polja, kot jih je njegov praded pred približno 100 leti. Vendar je bil leta 2001 ta kanadski kmetovalec prvi v štirih generacijah njegove družine, ki mu ni uspelo ničesar pridelati. Pridelke je uničila suša. Njegovo stisko so povečale še nizke cene pridelkov v prejšnjih letih in vse višji stroški pridelave. Richard je tožil: »Razmere so vedno slabše in rešitve ni.«

V tako imenovanem koruznem pasu Združenih držav je imel Larry kmetijo, ki je njegovi družini pripadala 115 let. »Čutil sem odgovornost do tega, da kmetija obratuje, da je donosna [. . .], a mi je vse splavalo po vodi,« pravi. Larryju in njegovi ženi je kmetija propadla.

Larry in Richard nista edina, ki ju pestijo takšne težave. V Veliki Britaniji je izbruh slinavke in parkljevke med rejno živino od kmetovalcev terjal strahoten finančni in čustveni davek. V nekem časopisnem poročilu je pisalo: »Vsakodnevno življenje na britanski kmetiji, celo na tisti, ki je ta bolezen ni prizadela, je prežeto z občutki tesnobe in osamljenosti ter s strašno napornim otepanjem upnikov.« V nekaterih državah v razvoju so vojne, suša, hitro naraščanje prebivalstva in še številni drugi dejavniki ogrozili trud kmetovalcev. Vlade  so prisiljene uvažati hrano, ki pa si je mnoge družine ne morejo privoščiti.

Težave kmetovalcev imajo zelo obsežen vpliv. Kljub temu le redki mestni ljudje razmišljajo o težkih razmerah v kmetijstvu. Pred skoraj 50 leti je ameriški predsednik Dwight D. Eisenhower izjavil: »Kmetovanje je videti sila enostavno, če je tvoj plug svinčnik in če si tisoče kilometrov stran od žitnih polj.« Današnji kmetovalci podobno menijo, da večina sveta ne ve, kaj se dogaja s kmetijstvom in kako pomembna je vloga kmetovalcev. »Bolj malo se zanimamo za izvor naše hrane,« se pritožuje neki kanadski kmetovalec. »Preden hrana pride na police, gre skozi veliko rok.«

Vsi smo odvisni od kmetijstva, zato težav kmetovalcev ni mogoče prezreti. Sociologa Don A. Dillman in Daryl J. Hobbs svarita: »V naši med seboj zelo povezani družbi težave podeželja hitro postanejo tudi težave mesta in obratno. Niti mestna niti podeželska družba ne moreta dolgo obstajati druga brez druge.« Še več, v današnji globalni vasi lahko gospodarsko nazadovanje ene države drastično vpliva na prodajo pridelkov in stroške pridelave v drugih državah.

Potem ne preseneča, da je Newyorško središče za kmetijstvo in zdravje poročalo: »Kmetovanje je ena od desetih najbolj stresnih zaposlitev v Združenih državah.« Kateri dejavniki povzročajo krizo kmetovanja? Kako se lahko kmetovalci spoprimejo z njo? Ali lahko utemeljeno verjamemo, da se krizo dá rešiti?

[Poudarjeno besedilo na strani 4]

»Kmetovanje je videti sila enostavno, če je tvoj plug svinčnik in če si tisoče kilometrov stran od žitnih polj.«