Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

KGAOLO YA LESOMESESWAI

O Ile a “Akanya ka Tšona Pelong ya Gagwe”

O Ile a “Akanya ka Tšona Pelong ya Gagwe”

1, 2. Hlalosa leeto la Maria le seo se dirilego gore a se ke a le thabela.

ANKE o akanye Maria a šutha gaboima godimo ga pokolo. O be a šetše a na le nako e telele a e nametše. Josefa o be a sepela ka go nanya ka pele ga gagwe, a mo etile pele tseleng yeo e lebilego Betlelehema yeo e lego kgole. Maria o ile a buša a kwa leseana le itšhikinya ka popelong ya gagwe.

2 E be e šetše e le nako Maria a imile; mo nakong ye Beibele e mo hlalosa ka mantšu a bontšhago boemo bja gagwe a rego “a le kgauswi le go belega.” (Luka 2:5) Ge banyalani ba ba dutše ba feta mašemong, mohlomongwe balemi ba bangwe ba ile ba ba lebelela ge ba dutše ba lema goba ba bjala gomme ba ipotšiša lebaka leo ka lona mosadi yo a lego boemong bjoo a ka tšeago leeto le le letelele. Ke’ng seo se dirilego gore Maria a tle Betlelehema kgole gakaakaa le motse wa gabo wa Natsaretha?

3. Maria o ile a fiwa kabelo efe gomme ke’ng seo re ka ithutago sona go yena?

3 Tše ka moka di thomile dikgwedi pejana ga moo ge kgarebe ye ya Mojuda e be e hwetša kabelo ya moswananoši historing ya batho. E be e swanetše go belega ngwana yo e bego e tla ba Mesia, Morwa wa Modimo! (Luka 1:35) Ge nako ya gore e belege e be e batamela, go ile gwa nyakega gore ba tšee leeto le. Leetong leo, Maria o ile a lebeletšana le dilo tšeo di ilego tša leka tumelo ya gagwe. Anke re boneng seo se mo thušitšego gore a dule a tiile tumelong.

Leeto la go ya Betlelehema

4, 5. (a) Ke ka baka la’ng Josefa le Maria ba be ba eya Betlelehema? (b) Taelo ya Kesara e ile ya lebiša go phethagatšweng ga boporofeta bofe?

4 Josefa le Maria e be e se bona feela bao ba tšerego leeto le. Kesara Augustose o be a sa tšwa go laela gore batho ba moo nageng ba ngwadišwe gomme batho ba ile ba swanelwa ke go tšea maeto a go ya metseng yeo ba belegetšwego go yona e le gore ba ngwadišwe. Josefa o ile a arabela bjang? Pego e balega ka gore: “Josefa le yena a rotoga a etšwa Galilea, motseng wa Natsaretha, a ya Judea motseng wa Dafida o bitšwago Betlelehema ka ge e be e le setho sa ntlo ya Dafida le lapa la gagwe.”​—Luka 2:1-4.

5 Ga go makatše gore Kesara o ile a ntšha taelo ya gagwe ka nako ye. Boporofeta bjo bo ngwadilwego nywagakgolong e šupago pele ga moo bo be bo boletše e sa le pele gore Mesia o be a tla belegelwa Betlelehema. Bjale, ka nako yeo go be go na le motse wo o bitšwago Betlelehema wo o bego o le dikhilomithara tše 11 feela go tloga Natsaretha. Lega go le bjalo, boporofeta bo be bo boletše ka go lebanya gore Mesia o tla belegelwa “Betlelehema Efurata.” (Bala Mika 5:2.) Gore batho ba fihle motsaneng woo wa Natsaretha, ba be ba tla sepela dikhilomithara tše 130 ditseleng tša meboto tša go phatša Samaria. Ye ke yona Betlelehema yeo Josefa a bego a swanetše go ya go yona, ka gobane lapa la Kgoši Dafida le be le belegetšwe gona​—lapa leo Josefa le Maria ba bego ba etšwa go lona.

6, 7. (a) Ke ka baka la’ng leeto la go ya Betlelehema le ka ba le bile thata go Maria? (b) Go ba mosadi wa Josefa go ile gwa kgoma bjang diphetho tša Maria? (Bona le mongwalo wa tlase.)

6 Na Maria o be a tla thekga Josefa phethong ya gagwe ya gore a ye Betlelehema? Ge e le gabotse, leeto leo le be le tlo mo thatafalela. Go ka direga gore e be e le mathomong a lehlabula, ka gona go be go na le kgonagalo ya gore dipula tša mesarasarane di ka na ka ge ganyenyane-ganyenyane sehla sa marega se be se fela. Ka godimo ga moo, polelwana e rego “a rotoga a etšwa Galilea” ke e swanetšego, ka gobane Betlelehema e be e le godimo ka dimithara tše 760​—wo e be e le mmoto o motelele woo o bego o feleletša leeto le thata leo le tšerego matšatši a mmalwa. Mohlomongwe leeto leo le tšere nako e telele go feta ka mo go tlwaelegilego ka gobane boemo bja Maria bo be bo ka nyaka gore ba khutše gantši. Ga bjale, nakong ya ge a le kgauswi le go belega, mosadi a ka hlologela go ba gae moo ba lapa le bagwera ba tla bego ba le komana-madula-a-bapile go mo thuša ge lešoko le thoma. Ka ntle le pelaelo, go be go nyakega gore a be le sebete e le gore a tšee leeto le.

Leeto la go ya Betlelehema le be le se bonolo

7 Le ge go be go le boima, Luka o ngwala gore Josefa o ile a tšea leeto leo e le gore “a ngwadišwe le Maria.” Le gona, o ngwala gape gore Maria ‘o be a nyetšwe ke Josefa go etša ge a be a mo holofeditše.’ (Luka 2:4, 5) Go ba mosadi wa Josefa go ile gwa kgoma diphetho tša Maria kudu. O be a lebelela monna wa gagwe e le hlogo ya gagwe ditabeng tša borapedi, a amogela karolo ya gagwe yeo a e neilwego ke Modimo ya go ba mothuši wa gagwe ka go thekga diphetho tša Josefa. * Ka gona, Maria o be a ikemišeditše go kwa monna wa gagwe, ka go re’alo a bontšha tumelo.

8. (a) Ke’ng se sengwe gape seo se ka bago se ile sa tutueletša Maria go ya Betlelehema le Josefa? (b) Ke bjang mohlala wa Maria e lego kgothatšo go batho ba botegago?

8 Ke’ng se sengwe seo se ka bago se tutueditše Maria gore a kwe Josefa? Na o be a tseba boporofeta bja gore Betlelehema e be e le motse woo Mesia a bego a tla belegelwa go wona? Beibele ga e bolele. Re ka se ke ra re o be a sa bo tsebe ka gobane go bonala baetapele ba bodumedi le batho ka kakaretšo ba be ba bo tseba. (Mat. 2:1-7; Joh. 7:40-42) Maria o be a tseba Mangwalo gabotse. (Luka 1:46-55) Go sa šetšwe gore Maria o ile a phetha ka gore a tšee leeto e le gore a kwe monna wa gagwe, a kwe taelo ya mmušo goba a kwe boporofeta bja Jehofa​—goba ka baka la mabaka a ka moka—​o re beetše mohlala o mobotse. Jehofa o tšeela godimo kudu moya wa boikokobetšo go banna le basadi. Mehleng ya rena moo batho ba bantši ba bonago go se bohlokwa go bontšha boikokobetšo, mohlala wa Maria ke kgothatšo go batho ba botegago kae le kae.

Go Belegwa ga Kriste

9, 10. (a) Maria le Josefa ba ka ba ba ile ba nagana ka’ng ge ba dutše ba batamela Betlelehema? (b) Maria le Josefa ba ile ba dula kae gona ka baka la’ng?

9 Maria o swanetše go ba a ile a imologa ge a thoma go bona Betlelehema. Ge ba dutše ba namelela meboto gomme ba feta dihlare tša mehlware​—yeo e bego e le gare ga dibjalo tša mafelelo tšeo di bunwago—​Maria le Josefa ba ka ba ba ile ba nagana ka histori ya motsana wo. E be e le o monyenyane kudu gore o ka balwa gare ga metse ya Juda, go etša ge moporofeta Mika a be a boletše; lega go le bjalo, e be e le moo Boase, Naomi le Dafida ba belegetšwego gona nywaga e ka godimo ga e sekete pele ga moo.

10 Maria le Josefa ba hweditše motse o tletše batho. Ba bangwe ba be ba tlile pele ga bona go tlo ngwadišwa, ka gona go be go se na moo ba ka robalago gona phapošing ya baeti. * Go be go se na seo ba ka se dirago ge e se go fo robala ka setaleng. Re ka akanya kamoo Josefa a ilego a tshwenyega ka gona ge a bona mosadi wa gagwe a ekwa dihlabi tšeo a sa kago a di kwa pele, tšeo ka nako yeo di ilego tša gakala. O be a thomile go šokwa lefelong le leo le sa swanelegego gore mosadi wa moimana a ka šokwa a le go lona.

11. (a) Ke ka baka la’ng basadi lefaseng ka bophara ba ka kwešiša bohloko bja Maria? (b) Jesu e be e le “leitšibulo” ka ditsela dife tše pedi?

11 Lefaseng ka bophara basadi ba ka kwešiša bohloko bja Maria. Nywageng e ka bago e 4 000 pele ga moo, Jehofa o be a boletše e sa le pele gore basadi ka moka ba be ba tla kwa bohloko ge ba belega ka baka la sebe sa leabela. (Gen. 3:16) Ga go na bohlatse bjo bo bontšhago gore Maria ga se a kwa bohloko. Pego ya Luka ga e hlalose bohloko bjo a bo kwelego, e fo re: “A belega morwa wa gagwe wa leitšibulo.” (Luka 2:7) Ee, “leitšibulo” la gagwe le be le gorogile​—ngwana wa mathomo baneng ba Maria ba šupago ge ba feletše. (Mareka 6:3) Lega go le bjalo, yo o be a tla fapana le bona. Morwa yo e be e se feela leitšibulo la Maria, eupša e be e le “leitšibulo la tlholo yohle” ya Jehofa, Morwa yo a tswetšwego a nnoši wa Modimo!​—Bakol. 1:15.

12. Maria o ile a robatša lesea kae gomme ke bjang boemo bjo bo fapanago le ditiragatšo tša matswalo a Jesu, diswantšho tša bokgabo gotee le difilimi?

12 Ga bjale pego e oketša ka taba e tsebjago kudu, ya gore: “A mo phuthela ka mašela a mo latša legopong.” (Luka 2:7) Ditiragatšo tša matswalo a Jesu, diswantšho tša bokgabo gotee le difilimi lefaseng ka bophara di tšweletša tiragalo ye ka tsela e sego ya kgonthe le e kwešago bohloko kudu. Lega go le bjalo, naganišiša ka seo se diregilego e le ka kgonthe. Legopo ke sejelo sa diruiwa. Gopola gore lapa leo le be le robetše ka setaleng, e lego lefelo leo le sa lego le tsebja ka go se be le moya o hlwekilego goba leo le sa hlwekago. Ruri ke batswadi bafe bao ba bego ba ka kgetha lefelo la mohuta woo gore ngwana wa bona a belegelwe go lona ge e ba go be go na le lefelo le lengwe le lekaone? Batswadi ba bantši ba nyaka selo se sekaone bakeng sa bana ba bona. Ka tsela e swanago, Maria le Josefa ba be ba tloga ba nyaka se sekaonekaone bakeng sa Morwa wa Modimo!

13. (a) Ke ka tsela efe Maria le Josefa ba ilego ba dira sohle seo ba ka se kgonago go ya ka seo ba bego ba na le sona? (b) Ka go swana le Josefa le Maria, ke’ng seo batswadi ba bohlale lehono ba ka se etišago pele?

13 Lega go le bjalo, ga se ba ka ba tshwenyega kudu ka maemo a sa kgahlišego; ba ile ba fo dira seo ba ka se kgonago go ya ka seo ba bego ba na le sona. Ka mohlala, ela hloko gore Maria o ile a hlokomela lesea leo, a le phuthela ka mašela gomme a le latša ka kelohloko ka legopong a kgonthišetša gore le be le tla ruthela le go šireletšega. Maria o be a ke se dumelele go tshwenyega ka maemo a gagwe go mo šitiša go dira sohle seo a ka se kgonago go hlokomela lesea la gagwe. Le gona, yena le Josefa ba be ba tseba gore go ruta ngwana yo gore a rate Jehofa e be e tla ba selo sa bohlokwa kudu seo ba ka mo direlago sona. (Bala Doiteronomio 6:6-8.) Lehono batswadi ba bohlale ba etiša pele thuto ya Modimo ge ba dutše ba godiša bana ba bona lefaseng le leo le sa bonego bohlokwa bja go hlankela Modimo.

Ketelo Yeo e Kgothatšago

14, 15. (a) Ke ka baka la’ng badiši ba be ba fagahletše go bona lesea? (b) Badiši ba ile ba dira’ng ka morago ga go bona Jesu ka setaleng?

14 Tiragalo e sa letelwago e ile ya šitiša boemo bja khutšo. Badiši ba ile ba akgofela ka setaleng, ba fagahletše go bona lapa leo gomme ka mo go kgethegilego ba nyaka go bona lesea. Banna ba ba be ba thabile kudu e bile difahlego tša bona di bonagatša lethabo. Ba be ba tlile ka go akgofa go tšwa dithabeng moo ba bego ba dula gona ba dišitše mehlape ya bona. * Ba ile ba botša batswadi bao ba maketšego selo se se kgahlišago seo se bego se sa tšwa go ba diragalela. Ge ba be ba le kua dithabeng bošego, morongwa o ile a tšwelela go bona ba sa letela. Letago la Jehofa le ile la ba phadimela gomme morongwa a ba botša gore Kriste goba Mesia o sa tšwa go belegwa kua Betlelehema. Ba be ba tla hwetša lesea leo le letše legopong, le phuthetšwe ka mašela. Ke moka, go ile gwa bonala selo seo se makatšago le go feta​—barongwa ba bantši ba ile ba tšwelela, ba tumiša Modimo!​—Luka 2:8-14.

15 Ga go makatše ge banna ba ba ikokobeditšego ba ile ba akgofela Betlelehema! Ba swanetše go ba ba ile ba thabela go bona lesea le letše moo go etša ge morongwa a be a hlalositše. Ga se ba ka ba uta ditaba tše tše dibotse. “Ba tsebatša mantšu ao . . . Bohle ba ba kwelego ba ile ba kgotsa dilo tšeo ba di boditšwego ke badiši.” (Luka 2:17, 18) Go bonagala baetapele ba bodumedi ba mehleng yeo ba be ba nyatša badiši. Eupša go molaleng gore Jehofa o be a tšeela godimo banna ba bao ba ikokobeditšego le ba botegago. Lega go le bjalo, ketelo yeo e ile ya kgoma Maria bjang?

Go molaleng gore Jehofa o be a tšeela godimo badiši bao ba botegago le ba ikokobeditšego

16. Maria o ile a bontšha bjang gore o be a naganišiša, e bile ke ka baka la’ng se se ile sa dira gore tumelo ya gagwe e tie?

16 Maria o be a lapišitšwe ke bohloko bja go belega, eupša o ile a theetša lentšu le lengwe le le lengwe ka kelohloko. Le gona o ile a dira seo se oketšegilego: “Maria a boloka dipolelo tše ka moka, a akanya ka tšona pelong ya gagwe.” (Luka 2:19) Kgarebe ye e be e le motho yo a naganišišago ka mo go tseneletšego. O be a tseba gore molaetša wo o tšwago go morongwa o bohlokwa kudu. Jehofa Modimo wa gagwe o be a nyaka gore a tsebe le go kwešiša gore morwa wa gagwe ke mang le kamoo a lego bohlokwa ka gona. Ga se a ka a fo theetša. O ile a boloka mantšu ao ka moka ka pelong ya gagwe e le gore a ka naganišiša ka ona kgafetšakgafetša dikgweding le nywageng yeo e ilego ya latela. Le ke lebaka la bohlokwa leo le thušitšego Maria go ba le tumelo yeo a e bontšhitšego bophelong bja gagwe ka moka.​—Bala Baheberu 11:1.

Maria o ile a theetša badiši ka kelohloko gomme a boloka mantšu a bona ka pelong ya gagwe

17. Re ka latela mohlala wa Maria bjang ge go tliwa tabeng ya ditherešo tša moya?

17 Na o tla latela mohlala wa Maria? Jehofa o ngwadile ditherešo tša bohlokwa ka Lentšung la gagwe. Lega go le bjalo, ditherešo tšeo di ka se re hole ge e ba re sa di ele hloko. Re di ela hloko ka go bala Beibele ka mehla​—e sego go e bala feela bjalo ka dipuku tše dingwe, eupša re e bala bjalo ka Lentšu la Modimo leo le buduletšwego. (2 Tim. 3:16) Ke moka, go swana le Maria, re swanetše go boloka ditherešo tšeo ka dipelong tša rena gomme re naganišiše ka tšona. Ge e ba re naganišiša ka seo re se balago ka Beibeleng, re tsoma ditsela tšeo re ka dirišago keletšo ya Jehofa ka mo go feletšego, re tla fepa tumelo ya rena gore e gole.

Dipolelo tše Oketšegilego Tšeo a Tlago go di Boloka

18. (a) Maria le Josefa ba ile ba latela Molao wa Moshe bjang ge Jesu a sa tšwa go belegwa? (b) Neo ya Josefa le Maria kua tempeleng e ile ya utolla’ng ka boemo bja bona bja tša ditšhelete?

18 Letšatšing la seswai ka morago ga ge lesea le belegwe, Maria le Josefa ba ile ba le bolotša go ya ka Molao wa Moshe gomme ba le rea leina la Jesu go etša ge ba be ba laetšwe. (Luka 1:31) Ke moka, letšatšing la bo-40 ba ile ba tloga Betlelehema ba iša Jesu tempeleng kua Jerusalema, yeo e bego e le bokgole bja dikhilomithara tše e ka bago tše lesome, gomme ba tliša neo ya tlhwekišo yeo Molao o bego o dumelela badiidi gore ba e tliše​—maebakgorwana a mabedi goba maebana a mabedi. Ge e ba ba be ba lešwa dihlong ke gore ba be ba sa kgone go ntšha kgapa le leebakgorwana tšeo batswadi ba bangwe ba bego ba di neela, ba ile ba phaela maikwelo a bjalo ka thoko. Go sa šetšwe gore ba be ba ikwa bjang, ba ile ba kgothatšwa kudu ge ba be ba le moo.​—Luka 2:21-24.

19. (a) Simeone o ile a botša Maria mantšu afe a oketšegilego ao a ilego a a boloka pelong ya gagwe? (b) Anna o ile a arabela bjang ge a bona Jesu?

19 Mokgalabje yo a bitšwago Simeone o ile a ba batamela gomme a botša Maria mantšu a oketšegilego e le gore a a boloke ka pelong ya gagwe. O be a holofeditšwe gore o tla bona Mesia pele a ehwa gomme moya o mokgethwa wa Jehofa o ile wa mmontšha gore Jesu yoo yo monyenyane e be e le Mophološi yo a holofeditšwego. Le gona, Simeone o ile a lemoša Maria ka bohloko bjoo a bego a tla bo kwa ka letšatši le lengwe. O ile a mmotša gore o tla ikwa eka o hlabilwe ka tšhoša e telele. (Luka 2:25-35) Gaešita le mantšu a a boifišago a swanetše go ba a ile a thuša Maria go kgotlelela ge nako yeo e thata e fihla nywageng e masome a mararo ka morago. Ka morago ga ge Simeone a feditše, moporofeta wa mosadi e lego Anna o ile a bona Jesu yo monyenyane gomme a thoma go bolela ka yena go bohle bao ba bego ba letetše tlhakodišo ya Jerusalema.​—Bala Luka 2:36-38.

Maria le Josefa ba ile ba kgothatšwa kudu tempeleng ya Jehofa kua Jerusalema

20. Ke bjang go tlišwa ga Jesu tempeleng kua Jerusalema e bilego phetho e botse?

20 Ruri Josefa le Maria ba be ba dirile phetho e botse ka go tliša ngwana wa bona tempeleng ya Jehofa kua Jerusalema! Ditiragalo tše e bile mathomo a tsela ya bophelo ka moka ya morwa wa bona ya go ya tempeleng ya Jehofa ka mehla. Ge ba be ba le moo, ba ile ba neela go ya ka seo ba nago le sona gomme ba newa ditaelo le dikgothatšo. Letšatšing leo ruri Maria o tlogile tempeleng a matlafetše tumelong gomme pelo ya gagwe e tletše ditherešo tša bohlokwa tšeo a ka naganišišago ka tšona le go di botša ba bangwe.

21. Re ka dira bjang gore tumelo ya rena e dule e le matla go etša ya Maria?

21 Ke mo gobotse lehono go bona batswadi ba latela mohlala woo. Batswadi ba Dihlatse tša Jehofa ba tliša bana ba bona ka potego dibokeng tša Bokriste. Batswadi ba bjalo ba dira sohle seo ba ka se kgonago gomme ba kgothatša badumedigotee le bona. Le gona, ba tloga dibokeng tšeo ba matlafetše kudu, ba thabile e bile ba na le dilo tše dintši tše dibotse tšeo ba ka di botšago ba bangwe. Ruri go a thabiša go kopanela le bona! Ge re dutše re dira bjalo, tumelo ya rena e tla matlafala kudu go etša ya Maria.

^ ser. 7 Ela hloko phapano e lego gona magareng ga temana ye le tlhaloso ya leeto leo a ilego a le tšea pejana: “Maria a ema . . . a ya” go yo etela Elisabetha. (Luka 1:39) Ka nako yeo, bjalo ka mosadi yo a beeleditšwego eupša a se a tšwa a nyalwa, Maria a ka ba a ile a sepela ka ntle le go rerišana le Josefa. Ka morago ga ge ba nyalane, Josefa o hlaloswa e le yena yoo a bego a eteletše pele leeto leo ba ilego ba le tšea, e sego Maria.

^ ser. 10 Go be go tlwaelegile mehleng yeo gore metse e be le mafelo ao basepedi ba bego ba ka robala go ona.

^ ser. 14 Taba ya gore badiši ba ba be ba dula merakeng le mehlape ya bona ka nako yeo e dumelelana le seo tatelano ya mabaka a Beibele e se bontšhago, gore: Kriste ga se a belegwa ka December moo mehlape e tla bego e fudišwa kgauswi le gae, go e na le moo, o belegwe nakong e itšego mathomong a October.