Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na o ‘Kwešiša Seo se Bolelwago ke Mangwalo’?

Na o ‘Kwešiša Seo se Bolelwago ke Mangwalo’?

“A bula menagano ya bona ka mo go feletšego gore ba kwešiše seo se bolelwago ke Mangwalo.”—LUKA 24:45.

1, 2. Jesu o ile a matlafatša barutiwa ba gagwe bjang letšatšing leo a tsošitšwego ka lona?

E BE e le letšatšing leo Jesu a tsošitšwego bahung ka lona. Ba babedi ba barutiwa ba gagwe ba be ba le leetong la go ya motsaneng wo o lego bokgole bja dikhilomithara tše e ka bago tše 11,2 go tloga Jerusalema. Ka ge ba be ba sa tsebe gore Jesu o tsošitšwe bahung, ba be ba sa nyamišitšwe kudu ke ditiragalo tšeo di bego di sa tšwa go direga. Gateetee Jesu o ile a tšwelela gomme a swarišana tsela le bona. O ile a kgona go homotša barutiwa ba. Bjang? O ile “a thoma ka Moshe le mangwalo a Baporofeta ka moka, a ba hlathollela dilo tše di lego mabapi le yena ka Mangwalong ka moka.” (Luka 24:13-15, 27) Ka yona nako yeo, dipelo tša bona di ile tša thoma go fsa ka gobane o be a ba “bulela Mangwalo ka mo go feletšego,” goba a ba hlalosetša wona ka mo go kwagalago.—Luka 24:32.

2 Bjona bošegong bjoo, barutiwa ba ba babedi ba ile ba boela Jerusalema. Ba ile ba hwetša baapostola ba bangwe gomme ba ba laodišetša seo se ba diragaletšego. Ge ba sa dutše ba bolela, Jesu o ile a tšwelela a ema gare ga bona ka moka. Eupša baapostola ba gagwe ba be ba tšhogile. Ba ile ba thoma go belaela. Jesu o ile a ba matlafatša bjang? Re botšwa gore: “A bula menagano ya bona ka mo go feletšego gore ba kwešiše seo se bolelwago ke Mangwalo.”—Luka 24:45.

3. Re ka lebeletšana le ditlhohlo dife, gona re ka thušwa ke’ng go ba le pono e lekalekanego ka bodiredi bja rena?

 3 Go fo swana le barutiwa bao, le rena ka dinako tše dingwe re ka nyama kudu. Mohlomongwe re šoma ka thata modirong wa Morena eupša re nyamišwa ke go se bone mafelelo a mabotse. (1 Bakor. 15:58) Goba mohlomongwe bao re ithutago le bona ga ba dire tšwelopele. Le gona ba bangwe ba bao re ba thušago ba ka hlanogela Jehofa. Re ka dira’ng gore re be le pono e lekalekanego ka bodiredi bja rena? Selo seo se ka re thušago ke gore re kwešiše ka mo go feletšego seo se bolelwago ke diswantšho tša Jesu tšeo di begilwego ka Mangwalong a Makgethwa. Anke re ahlaahleng tše tharo tša diswantšho tšeo gomme re bone seo re ka ithutago sona.

MOBJADI YO A ROBALAGO

4. Seswantšho sa Jesu sa mabapi le mobjadi yo a robalago se bolela’ng?

4 Bala Mareka 4:26-29. Ke’ng seo se bolelwago ke seswantšho sa Jesu sa mabapi le mobjadi yo a robalago? Monna wa seswantšhong se o emela mogoeledi yo mongwe le yo mongwe wa Mmušo. Peu e swantšhetša molaetša wa Mmušo woo o botšwago batho ba dipelo tše dibotse. Go swana le batho ka moka, ‘mobjadi yo o a robala bošego gomme mosegare o a tsoga.’ Mogato wa go gola o tšea lebaka le itšego, go tloga nakong ya go bjala go fihla mafelelong a puno. Lebakeng leo ka moka, ‘dipeu di a hloga gomme tša gola.’ Kgolo ye e direga ‘ka boyona’ ganyenyane-ganyenyane le ka megato. Ka tsela e swanago, kgolo ya moya e direga ganyenyane-ganyenyane le ka megato. Ge motho a dira tšwelopele moyeng go fihlela a nyaka go hlankela Modimo, o enywa dienywa ka kgopolo ya gore o neela bophelo bja gagwe go Jehofa gomme a kolobetšwa.

5. Ke ka baka la’ng Jesu a ile a bolela seswantšho sa mabapi le mobjadi yo a robalago?

5 Ke ka baka la’ng Jesu a ile a bolela seswantšho se? Jesu o be a re thuša go bona gore Jehofa ke yena a dirago gore therešo e gole ka dipelong tša batho “bao ba nago le tshekamelo e swanetšego.” (Dit. 13:48; 1 Bakor. 3:7) Rena re a bjala le go nošetša, eupša ga se rena re medišago. Re ka se gapeletše peu gore e mele goba gore e gole ka lebelo. Go fo swana le monna wa seswantšhong se, ga re tsebe gore e mela bjang. Gantši ga re e bone ge e mela ka gobane re ba re swaregile ka mešomo ya rena ya letšatši le letšatši. Eupša ge nako e dutše e eya, peu yeo ya Mmušo e ka enywa dienywa. Ke moka morutwana yoo yo mofsa o re tlatša modirong wa puno, gomme ra holwa ke thušo ya gagwe.—Joh. 4:36-38.

6. Ke’ng seo re swanetšego go se amogela mabapi le kgolo ya moya?

6 Re ka ithuta’ng seswantšhong se? Sa pele, re swanetše go amogela gore re ka se gapeletše morutwana wa Beibele go gola moyeng. Boikokobetšo bo tla re thuša gore re se gapeletše morutwana go kolobetšwa. Rena re dira sohle seo re ka se kgonago go mo thuša, eupša ka boikokobetšo re a dumela gore phetho ya mafelelo ya go ineela go Jehofa ke ya gagwe. Motho o swanetše go ineela go Modimo ka boithatelo le gona e le ka gobane a rata Modimo. Ge e ba go se bjalo, Jehofa a ka se amogele seo.—Ps. 51:12; 54:6; 110:3.

7, 8. (a) Ke dithuto dife tše dingwe tšeo re ithutago tšona seswantšhong sa Jesu sa mabapi le mobjadi yo a robalago? Nea mohlala. (b) Se se re ruta’ng ka Jehofa le Jesu?

7 Sa bobedi, go kwešiša seo re ithutago sona seswantšhong se go tla re thuša gore re se ke ra fela matla ge mathomong re sa bone mafelelo a mabotse a boitapišo bja rena. Ga se ra swanela go fela pelo. (Jak. 5:7, 8) Gaešita le ge peu yeo re e bjetšego e sa enywe dienywa gomme re dirile sohle seo re ka se kgonago go thuša morutwana, re a lemoga gore seo ga se bolele gore ga se ra dira mošomo wa rena ka tshwanelo. Ke feela ka pelong ya motho yo a ikokobeditšego yoo a ikemišeditšego go dira diphetogo moo Jehofa a dumelelago peu ya therešo go mela. (Mat. 13: 23) Ka gona, ga se ra swanela go phetha ka gore ga re dire wa go tlala seatla ge re sa bone mafelelo a mabotse a modiro wa rena. Go Jehofa, go atlega ga rena bodireding ga go ye ka gore re thušitše batho ba bakae. Go e na le moo, o tšeela godimo maiteko ao re a dirago ka potego, go sa šetšwe mafelelo ao a bago gona.—Bala Luka 10:17-20; 1 Bakorinthe 3:8.

8 Sa boraro, ga se ka mehla re bonago diphetogo tšeo morutwana wa rena a di dirago. Ka mohlala, banyalani ba bangwe bao moromiwa yo a itšego a bego a dutše a bala le bona ba ile ba tla go yena gomme ba mmotša gore ba nyaka go ba bagoeledi ba sa kolobetšwago. O ile a gopotša banyalani bao gore ge ba nyaka go swanelegela go ya tšhemong, ba swanetše go tlogela go kgoga. O ile a makala kudu ge ba be ba mmotša gore ba tlogetše go kgoga dikgweding tše mmalwa tše di fetilego. Ke ka baka la’ng ba ile ba tlogela go kgoga? Ba be ba ithutile gore Jehofa o a ba bona ge ba kgoga le gore o hloile baikaketši. Ka gona dipelo tša bona di ile tša ba tutueletša go dira phetho ya ge e ba ba tla tšwela pele ba kgoga goba ba tlogele ka mo go feletšego. Le ge ba be ba sa tšwa go ithuta go rata Jehofa, lerato leo le ile la ba thuša go dira phetho e botse. Ba be ba godile moyeng, gaešita le ge moromiwa yoo a be a sa tsebe phetogo yeo e bego e diragetše.

LOKWA

9. Ke’ng seo se bolelwago ke seswantšho sa mabapi le lokwa?

9 Bala Mateo 13:47-50. Ke’ng seo se bolelwago ke seswantšho sa Jesu sa mabapi le lokwa? Jesu o swantšhitše go bolela molaetša wa Mmušo bathong ka moka le go theošetšwa ga lokwa le legolo ka lewatleng. Go fo swana le ge nete e bjalo e swara “dihlapi [tše dintši] tša mehuta ka moka” ka go se kgethe, modiro wa rena wa boboledi le wona o gogela batho ba dimilione ba mehuta ka moka. (Jes. 60:5) Batho ba makgolo bao ba tlago dikopanong tša rena tša selete le Segopotšong ngwaga le ngwaga ke bohlatse bja seo. Ba bangwe ba bona ba swantšhetša dihlapi tše “botse” gomme ba kgobokeletšwa ka phuthegong ya Bokriste. Lega go le bjalo, ba bangwe ba hwetšwa e le dihlapi ‘tše di sa swanelegego’; ga se gore bohle bao ba kgoboketšwago ba feleletša ba amogelega go Jehofa.

Ka morago ga go bala Mateo 13:47-50 . . . 

10. Ke ka baka la’ng Jesu a ile a bolela seswantšho sa mabapi le lokwa?

10 Ke ka baka la’ng Jesu a ile a bolela seswantšho se? Go kgethologanywa ga dihlapi tše tša seswantšhetšo ga go šupe kahlolong ya mafelelo ya nakong ya masetlapelo a magolo. Go e na le moo, go bontšha seo se tlago go direga mehleng ya bofelo bja tshepedišo ye e kgopo. Jesu o bontšhitše gore ga se bohle bao ba ithutago therešo ba tlago go ema le Jehofa. Ba bantši ba tla dibokeng tša rena. Ba bangwe ba a thabela ge re ithuta Beibele le bona eupša ga ba nyake go ineela. (1 Dikg. 18:21) Go oketša moo, ba bangwe ba kgaoditše go kopanela le phuthego ya Bokriste. Bafsa ba bangwe ba godišitšwe ke batswadi ba Bakriste eupša ga se ba hlwa ba rata ditekanyetšo tša Jehofa. Go sa šetšwe gore boemo ke bofe, Jesu o gateletše gore motho yo mongwe le yo mongwe o swanetše go itirela phetho. O lebelela bao ba dirago phetho e botse e le “matsaka a ditšhaba ka moka.”—Hag. 2:7.

. . . nagana ka boemo bjoo e šomago go bjona lehono

11, 12. (a) Ke’ng seo re ka ithutago sona seswantšhong sa mabapi le lokwa? (b) Se se re ruta’ng ka Jehofa le Jesu?

11 Re ka ithuta’ng seswantšhong sa mabapi le lokwa? Go kwešiša seo re ithutago sona seswantšhong se go tla re thuša gore re se ke ra gateletšega kudu goba go nyama ge morutwana wa Beibele goba yo mongwe wa bana ba rena a sa amogele therešo. Seo se ka direga gaešita le ge re dirile sohle seo re ka se kgonago go mo thuša. Ga se gore ge motho a dumetše go swarelwa thuto ya Beibele goba a godišeditšwe therešong, napile o tla  ba le tswalano e botse le Jehofa. Bao ba sa nyakego go ikokobeletša bogoši bja Jehofa, mafelelong ba tla ntšhwa gare ga batho ba Modimo.

Ba bangwe ba bao ba ithutago therešo ba tla ineela go Jehofa (Bona dirapa 9-12)

12 Na se se bolela gore bao ba tlogetšego therešo ba ka se sa dumelelwa go boela ka phuthegong? Goba a re re yo mongwe ga a nyake go ineela go Jehofa, na seo napile se ra gore ke yo ‘a sa swanelegego’? Aowa. Batho ba bjalo ba sa na le sebaka sa go lokiša ditsela tša bona pele masetlapelo a magolo a ka thoma. Go bjalo ka ge eka Jehofa o ba goeletša ka gore: “Boelang go nna, le nna ke tla boela go lena.” (Mal. 3:7) Ntlha ye e gatelelwa ke seswantšho se sengwe sa Jesu, seswantšho sa morwa wa lehlaswa.—Bala Luka 15:11-32.

MORWA WA LEHLASWA

13. Ke’ng seo se bolelwago ke seswantšho sa mabapi le morwa wa lehlaswa?

13 Ke’ng seo se bolelwago ke seswantšho sa Jesu sa mabapi le morwa wa lehlaswa? Tate wa seswantšhong se yo a nago le kwelobohloko o swantšhetša Tatago rena wa legodimong Jehofa. Morwa yo a kgopelago karolo ya bohwa bja gagwe le go bo gašanya o swantšhetša bao ba tlogetšego phuthego. Ge ba tlogela phuthego, go ba bjalo ka ge eka ba ya “nageng ya kgole,” e lego lefaseng la Sathane, leo le arogilego go Jehofa. (Baef. 4:18; Bakol. 1:21) Lega go le bjalo, ba bangwe ka morago ba a hlaphogelwa, gomme ba tšea leeto le boima la go boela ka mokgatlong wa Jehofa. Batho ba bao ba ikokobeditšego le ba itsholago, ba amogelwa ka lethabo ke Tatago rena yo a lebalelago.—Jes. 44:22; 1 Pet. 2:25.

14. Ke ka baka la’ng Jesu a ile a bolela seswantšho sa mabapi le morwa wa lehlaswa?

14 Ke ka baka la’ng Jesu a ile a bolela seswantšho se? Jesu o bontšhitše ka tsela e kgomago pelo gore Jehofa o nyaka gore bao ba arogilego ba boele go Yena. Tate wa seswantšhong se ga se a ka a nagana gore morwa wa gagwe a ka se tsoge a boile. Ge a bona morwa yo wa gagwe a boa gae, gaešita le ge a be “a sa le kgole,” o ile a mo kitimela gomme a mo amogela. Ruri wo ke mohlala o mobotse kudu go bao ba tlogetšego therešo gore ba boele go Jehofa ka pelapela! Ba ka ba ba lapile moyeng, le gona ba ka lewa ke dihlong tša go boela ka phuthegong le go thatafalelwa ke go dira se. Eupša maiteko a bona a go boela ka phuthegong e ka se be a lefeela—gaešita le legodimong go tla ba le lethabo le legolo ge ba boa.—Luka 15:7.

15, 16. (a) Ke’ng seo re ithutago sona seswantšhong sa Jesu sa mabapi le morwa wa lehlaswa? Nea mehlala. (b) Se se re ruta’ng ka Jehofa le Jesu?

15 Re ka ithuta’ng seswantšhong sa mabapi le morwa wa lehlaswa? Re swanetše go  ekiša mohlala wa Jehofa. Le ka letšatši la mohlolo ga re nyake go ‘itira bao ba lokilego kudu’ moo re bilego re gana go amogela badiradibe bao ba itsholago. Seo se tla re ‘senya’ goba go re gobatša moyeng. (Mmo. 7:16) Re ka ithuta thuto e nngwe gape seswantšhong se. Re swanetše go lebelela motho yo a tlogetšego phuthego e le “nku e timetšego,” ga se ya pala e a leswa. (Ps. 119:176) Ge re ka kopana le motho yo a tlogetšego phuthego eupša a se a kgaolwa, na re tla mo thuša ka botho le ka lerato gore a boele? Go sa šetšwe gore o kgaotšwe goba ga se a kgaolwa, na re tla tsebiša bagolo ka pelapela e le gore ba ka mo nea thušo e mo swanetšego? Re tla dira bjalo ge e ba ka bohlale re diriša thuto yeo re ithutago yona seswantšhong sa Jesu sa mabapi le morwa wa lehlaswa.

16 Ekwa kamoo ba bangwe ba mehleng ya lehono bao ba ilego ba swana le morwa wa lehlaswa ba lebogago kgaugelo ya Jehofa, lerato gotee le thekgo ya phuthego. Ngwanabo rena yo a feditšego nywaga e 25 a kgaotšwe o re: “Ga e sa le ke bušetšwa ka phuthegong, lethabo la ka le dula le oketšega ka gobane Jehofa o mphile ‘mehla ya tapologo.’ (Dit. 3:19) Bohle ka phuthegong ba a nthekga le go mpontšha lerato! Ga bjale ke karolo ya lapa le le kgahlišago la moya.” Kgaetšedi yo mongwe wa mofsa yo a kilego a tlogela Jehofa ka nywaga e mehlano o boletše se se latelago ka morago ga gore a boe: “Ke hloka mantšu a go le hlalosetša lerato leo phuthego e mpontšhitšego lona leo Jesu a boletšego ka lona. Ga go na selo se se phalago go ba ka mokgatlong wa Jehofa!”

17, 18. (a) Ke dithuto dife tša bohlokwa tšeo re ithutilego tšona diswantšhong tše tharo tšeo re di ahlaahlilego? (b) Ke’ng seo re swanetšego go ikemišetša go se dira?

17 Ke dithuto dife tša bohlokwa tšeo re ithutilego tšona diswantšhong tše tše tharo? Sa pele, re swanetše go amogela gore re ka se kgone go laola kgolo ya motho ya moya. Ke Jehofa a ka kgonago go dira seo. Sa bobedi, ga se ra swanela go letela gore batho ka moka bao ba tlago dibokeng le bao re ithutago le bona Beibele ba amogele therešo. Sa mafelelo, gaešita le ge ba bangwe ba ka tlogela therešo gomme ba furalela Jehofa, anke re se ke ra felelwa ke kholofelo ya gore ba tla boa. Le gona ge ba ka boa, anke re ba amogeleng go swana le Jehofa.

18 Eka yo mongwe le yo mongwe wa rena a ka tšwela pele a tsoma tsebo, kwešišo le bohlale. Ka mehla ge re bala ka diswantšho tša Jesu, ipotšiše seo di se bolelago, lebaka leo di begilwego ka Beibeleng, kamoo re ka dirišago seo di re rutago sona le seo di re rutago sona ka Jehofa le Jesu. Ge re ka dira bjalo, re tla ba re bontšha gore re kwešiša seo Jesu a se bolelago.