“Lebaka le Tlile”

“Lebaka la xaxwe le tlile la xo tloxa lefaseng le xo ya xo Tat’axwe.”​—JOHANE 13:1.

1. Ge Paseka ya 33 C.E. e batamela, Jerusalema e duma-duma ka dilo dife tšeo di akanywago, gomme ka baka la’ng?

NAKONG ya ge a kolobetšwa ka 29 C.E., Jesu o ile a thoma tsela yeo e bego e tla lebiša ‘lebakeng’ la lehu la gagwe, tsogo ya gagwe gotee le go tagafatšwa ga gagwe. Bjale ke lehlabula la 33 C.E. Go šetše go fetile dibeke tše sego kae ga e sa le go tloga mola lekgotla le le phagamego la ba-Juda, lekgotla la Sanhedrine, le rerago go bolaya Jesu. Ge a lemogile leano la bona, mohlomongwe a e-kwa ka Nikodemo yo e lego setho sa lekgotla la Sanhedrine yo a bontšhitšego bogwera go yena, Jesu o ile a tloga Jerusalema gomme a ya nageng ka mošola wa Noka ya Jorodane. Ge Monyanya wa Paseka o batamela, batho ba bantši ba tloga nageng ba ya Jerusalema, gomme motse o duma-duma ka dilo tšeo di akanywago mabapi le Jesu. Batho ba botšišana gore: “Le re’ng xe Le bôna? A a ka [se] tle monyanyeng?” Baperisita ba bagolo le Bafarisei ba tlaleleditše khuduegong ka go ntšha ditaelo tša gore motho le ge e le mang yo a bonago Jesu o swanetše go  ba begela mabapi le moo a lego gona.​—Johane 11:47-57.

2. Ke tiro efe ya Maria yeo e tsošago kganetšo, gomme karabo ya Jesu ge a mo lwela e bontšha eng mabapi le go lemoga ga gagwe “lebaka la xaxwe”?

² Ka Nisani 8, matšatši a tshela pele ga Paseka, Jesu o boetše tikologong ya Jerusalema. O ya Bethania​—toropong ya gabo bagwera ba gagwe bao ba rategago, Mareta, Maria le Latsaro​—lefelo leo le lego bokgole bja dikhilomithara tše e ka bago tše tharo ka ntle ga Jerusalema. Ke mantšiboeng a Labohlano gomme Jesu o fetša Sabatha a le moo. Mantšiboeng a latelago ge Maria a mo hlankela a diriša makhura a bohlokwa a monkgo o bose, barutiwa ba a gana. Jesu o fetola ka gore: “Mo lesê! Ó di diretše letšatši la xo bolokwa xa-ka lebitleng. Xobane badiitšana Le na nabô’ ka mehla; xe e le Nna Le ka se bê le Nna ka mehla.” (Johane 12:1-8; Mateo 26:6-13) Jesu o a tseba gore “lebaka la xaxwe le tlile la xo tloxa lefaseng le xo ya xo Tat’axwe.” (Johane 13:1) O šaletšwe ke matšatši a mahlano gomme o tla be a “neêla bophelô bya xaxwe xore e bê topollô ya ba bantši.” (Mareka 10:45) Go tloga ga bjale go ya pele, kgopolo ya go akgofa ga nako e kgoma selo se sengwe le se sengwe seo Jesu a se dirago le seo a se rutago. A mohlala o mobotse gakaakang woo se se re beelago wona ge re dutše re letile ka tetelo-kgolo bofelo bja tshepedišo ye ya dilo! Ela hloko seo se diregago tabeng ya Jesu letšatšing le le latelago.

Letšatši la go Tsena ga Jesu ka Phenyo

3. (a) Jesu o tsena bjang Jerusalema ka Sontaga, Nisani 9, gomme batho ba bantši bao ba mo dikaneditšego ba arabela bjang? (b) Ke karabo efe yeo Jesu a e neago Bafarisei bao ba belaelago ka lešaba?

³ Ka Sontaga, Nisani 9, Jesu o tla Jerusalema e le mofenyi. Ge a batamela motseng​—a nametše pokolwana bakeng sa go phethagatša Sakaria 9:9—​batho ba bantši bao ba mo dikaneditšego ba ala diaparo tša bona tša ka ntle tseleng, mola ba bangwe ba rema makala dihlareng gomme ba a ala. Ba goa ba re: “A xo rêtwê Kxoši e tlaxo ka Leina la Morêna.” Bafarisei ba bangwe lešabeng ba nyaka gore Jesu a kgalemele barutiwa ba gagwe. Lega go le bjalo, Jesu o araba ka gore: “Ke a Le botša, xe bao ba ka homola, xo tlo xoa mafsika.”​—Luka 19:38-40; Mateo 21:6-9.

4. Ke ka baka la’ng Jerusalema e huduega ge Jesu a tsena motseng?

⁴ Dibekeng tše sego kae pejana, ba bantši lešabeng ba ile ba bona Jesu a tsoša Latsaro. Bjale bona ba ba tšwela pele ba botša ba bangwe ka mohlolo woo. Ka gona ge Jesu a tsena Jerusalema, motse ka moka o a huduega. Batho ba a botšiša: “Ké mang eo?” Mašaba a tšwela pele a re: “Ké Jesu Moporofeta wa Natsaretha wa Galilea.” Bafarisei ge ba bona se se diregago, ba lla ka gore: “Lefase ka moka le mo šetše nthaxo.”​—Mateo 21:10, 11; Johane 12:17-19.

5. Go direga’ng ge Jesu a e-ya tempeleng?

⁵ Jesu, Morutiši yo Mogolo ka ge e le tlwaelo ya gagwe ge a etela Jerusalema, o ya go yo ruta tempeleng. Difofu le digole di tla go yena moo gomme o a di fodiša. Ge baperisita ba bagolo le ba mangwalo ba bona se le ge ba e-kwa bašemane ba goeletša tempeleng ba re, “Hosiana Morwa wa Dafida!” ba a galefa. Ba ngongorega ka gore: “Tše ba di bolêlaxo a O a di kwa?” Jesu o araba  ka gore: “E! A xa L’ešo la bala mo xo rexo: O itheetše thêtô ka melomo ya bana ba masea?” Ge Jesu a le gare a ruta, o lebeledišiša gohle dilong ka moka tše di lego ka tempeleng.​—Mateo 21:15, 16; Mareka 11:11.

6. Matseno a Jesu bjale a fapane bjang le kamoo a bego a le ka gona pejana, gomme ka baka la’ng?

⁶ Matseno a Jesu ke ao a fapanego gakaakang le ao a bego a e-na le wona dikgweding tše tshela pejana! Ka morago o ile a tla Jerusalema bakeng sa Monyanya wa Mešaša “e sexo pepeneneng; a ya byalo ka e ke ó a ikuta.” (Johane 7:10) Le gona ka mehla o be a gata megato ya go tloga a bolokegile ge bophelo bja gagwe bo be bo bewa kotsing. Bjale o tsena phatlalatša motseng woo go ntšhitšwego ditaelo tša gore a swarwe! Gape e be e se mokgwa wa Jesu go ikwalakwatša e le Mesia. (Jesaya 42:2; Mareka 1:40-44) O be a sa nyake gore go fetišetšanwe dikwalakwatšo tša lešata goba dipego tše di kgopamišitšwego ka molomo. Bjale mašaba a mmolela phatlalatša e le Kgoši le Mophološi​—Mesia​—gomme o gana dikgopelo tša baetapele ba bodumedi tša gore ba homotšwe! Ke ka baka la’ng go fetogile? Ka gobane “lebaka la xore Morwa-motho a yê letaxong la xaxwe le tlile,” bjalo ka ge Jesu a tsebiša seo letšatšing le le latelago.​—Johane 12:23.

Mogato wa Sebete ​—Go Latela Dithuto tše di Phološago Bophelo

7, 8. Ditiro tša Jesu ka Nisani 10, 33 C.E. di bonagatša bjang seo a se dirilego tempeleng ka Paseka ya 30 C.E.?

⁷ Ge a fihla tempeleng ka Mošupologo, Nisani 10, Jesu o gata mogato go ya ka seo a se bonego thapameng e fetilego. O thoma go ‘leleka bao ba bapatšago le bao ba rekago ka tempeleng, gomme o menola ditafola tša baananyi ba tšhelete le ditulo tša babapatši ba maeba; gomme ga a dumelele motho le ge e le mang go sepela a rwele sebjana ka tempeleng.’ Ge a sola badiradibe o re: “A xa xo a ngwalwa xwa thwe: Ngwakô wa-ka ba tlo re ké Ngwakô wa thapêlô! ’Me lena la o dira lexôlô la bahlakodi.”​—Mareka 11:15-17, bapiša le NW.

⁸ Ditiro tša Jesu di bonagatša seo a se dirilego nywageng e meraro pele ge a be a etetše tempeleng ka Paseka ya 30 C.E. Lega go le bjalo, tsholo e bohloko kudu mo lebakeng le. Barekiši ba tempeleng bjale ba bitšwa “bahlakodi.” (Luka 19:45, 46; Johane 2:13-16) Ba bjalo ka gobane ba nyaka ditheko tše di phagamego kudu go bao ba nyakago go reka diphoofolo bakeng sa dihlabelo. Baperisita ba bagolo, ba mangwalo le ba bagolo ba setšhaba ba kwa ka seo Jesu a se dirago gomme ba tsoma gape ditsela tšeo ba ka mmolayago ka tšona. Lega go le bjalo, ga ba tsebe tsela yeo ba ka bolayago Jesu ka yona ka ge batho ka moka, ka go tlabja ke thuto ya gagwe, ba mo kgomaretše gore ba mo kwe.​—Mareka 11:18; Luka 19:47, 48.

9. Ke thuto efe yeo Jesu a e rutago, gomme ke taletšo efe yeo a e fetišetšago go batheetši ba gagwe tempeleng?

⁹ Ge Jesu a tšwela pele a ruta ka tempeleng, o tsebatša gore: “Lebaka la xore Morwa-motho a yê letaxong la xaxwe le tlile.” Ee, o a tseba gore o šaletšwe ke matšatši a sego kae a phela e le motho. Ka morago ga go anega kamoo thorwana ya korong e swanetšego go hwa gore e enywe dienywa​—e lego seo se sepedišanago le go hwa ga gagwe le go ba ga gagwe tsela ya go fetišetša bophelo bjo bo sa felego go ba bangwe​—Jesu o fetišetša taletšo go batheetši ba gagwe, o re: “Xe motho a ntirêla, a a ntatêlê. Mo Nna ke lexo xôna, le mohlanka wa-ka ó tlo ba xôna. Xe motho a ntirêla, Tate ó tlo mo xodiša.”​—Johane 12:23-26.

10. Jesu o ikwa bjang ka lehu le bohloko leo le mo letetšego?

¹⁰ Ge a nagana ka lehu la gagwe le bohloko leo le šaletšwego ke matšatši a mane feela, Jesu o tšwela pele ka gore: “Môya wa-ka o huduexile. Xomme ke tlo re’ng? Tata! Mphološê nakong yé!” Eupša seo se letetšego Jesu se ka se ke sa phengwa. O re: “Fêla, ké tšôna tše ke di tletšexo nakong yé.” Ka kgonthe, Jesu o dumelelana le thulaganyo ya Modimo ka moka. O ikemišeditše go dira gore thato ya Modimo e laole ditiro tša gagwe go ba go fihla lehung la gagwe la sehlabelo. (Johane 12:27) A mohlala o mobotse gakaakang woo a re beetšego wona​—wa go ikokobeletša thato ya Modimo ka mo go tletšego!

11. Ke dithuto dife tšeo Jesu a di rutago lešaba leo le sa tšwago go kwa lentšu le le tšwago legodimong?

¹¹ Ka ge a tshwenyegile kudu kamoo botumo bja Tatagwe bo tlago go kgongwa ka gona ke lehu la gagwe, Jesu o rapela ka gore: “Tata! Nea ’ina la xaxo letaxô.” E le leo le ilego la tlaba lešaba leo le bokanego tempeleng, lentšu le tšwa legodimong gomme le tsebatša gore: “Ke le neile letaxô; ’me ke sa tlo boêla kè le nea letaxô.” Morutiši yo Mogolo o diriša sebaka se go botša lešaba lebaka leo ka lona lentšu le ilego la kwewa, seo mafelelo a lehu la gagwe e tlago go ba sona le lebaka leo go nyakegago gore ba bontšhe tumelo. (Johane 12:28-36) Matšatši a mabedi a mafelelo ruri e bile ao Jesu a bego a swaregile kudu ka wona. Eupša letšatši le bohlokwa le sa le ka pele.

Letšatši la Ditsholo

12. Ka Labobedi, Nisani 11, baetapele ba bodumedi ba leka bjang go tanya Jesu, gomme mafelelo e ba afe?

¹² Ka Labobedi, Nisani 11, Jesu o boela tempeleng gape go yo ruta. Batheetši ba nago le bonaba ba gona. Ge ba bolela ka ditiro tša Jesu tša letšatšing le le fetilego, baperisita ba bagolo le banna ba bagolo ba setšhaba ba mmotšiša gore: “Tše O di diraxo O di dira ka matla a fe? Ké mang a Xo filexo matla á?” Morutiši yo Mogolo o ba tlaba ka karabo ya gagwe, gomme o anega diswantšho tše tharo tše di kwalago gabotse​—tše pedi tša tšona di bolela ka serapa sa morara gomme se sengwe se bolela ka monyanya wa lenyalo​—tšeo di pepentšhago kamoo baganetši ba gagwe e lego ba kgopo ka gona. Ba galefišitšwe ke seo ba se kwago, baetapele ba bodumedi ba nyaka go mo swara. Eupša ba boifa mašaba ao a lebelelago Jesu e  le moporofeta. Ka gona ba leka go mo hlalefetša gore a bolele se sengwe seo ba ka mo swarelago sona. Dikarabo tšeo Jesu a di neago di ba tswalela melomo.​—Mateo 21:23–22:46.

13. Ke keletšo efe yeo Jesu a e neago batheetši ba gagwe mabapi le ba mangwalo le Bafarisei?

¹³ Ka ge ba mangwalo le Bafarisei ba bolela gore ba ruta Molao wa Modimo, Jesu bjale o kgothaletša batheetši ba gagwe gore: “Tšohle tše ba Le botšaxo tšôna, Le yê ka tšôna; fêla, Le se kê la ba etša medirong ya bôná; xobane ba a bolêla, ’me xa ba dire.” (Mateo 23:1-3) A tsholo e matla gakaakang ya phatlalatša! Eupša Jesu ga se a fetša ka bona. Le ke letšatši la gagwe la mafelelo tempeleng, gomme o ntšha ka sebete dipolelo tša go pepentšha​—di latelelana bjalo ka modumo wa legadima.

14, 15. Ke ditsholo dife tše bohloko tšeo Jesu a di bolelago malebana le ba mangwalo le Bafarisei?

¹⁴ “Le ba madi-mabe lena ba-mangwalô le bafarisei, lena baikaketši.” Jesu o bolela seo ka makga a tshela. Ba bjalo ka gobane, bjalo ka ge a ba hlalosa, ba tswalelela batho go tsena Mmušong wa magodimo, ga ba dumelele bao ba lego tseleng ya bona ya go tsena gore ba tsene. Baikaketši ba ba ralala lewatleng le nageng e omilego go dira motho mosokologi, feela bakeng sa go mo dira gore a tle a fedišetšwe sa ruri. Ka ge ba sa šetše “tše di kxolo Molaong, e lexo tokô kahlolong le kxauxêlô le pôtêxô,” ba lebiša tlhokomelo e kgolo tabeng ya go lefa karolo ya lesome. Ge e le gabotse, ba hlwekiša “sexô le moxopo [ba] di hlatswa ka ntlê, mola ka xare di tletše bohodu le bojatô” ka tsela ya gore go bola ga bona ka gare go utwa ka ponagalo ya bona ya ka ntle ya borapedi. Go feta moo, ba ikemišeditše go agela baporofeta mabitla le go a kgabiša bakeng sa go gogela tlhokomelo ditirong tša bona tša botho, gaešita le ge e le “bana ba babolai ba baporofeta!”​—Mateo 23:13-15, 23-31.

¹⁵ Ge a sola go hloka ga baganetši ba gagwe ditekanyetšo tša moya, Jesu o re: “Le ba madi-mabe lena basepediši Le lexo difofu.” Ba foufetše boitshwarong ka gobane ba lebiša bohlokwa bjo bogolo gauteng ya tempeleng go e na le go bo lebiša moholeng wa moya wa lefelo leo la borapedi. Ge a tšwela pele, Jesu o bolela mantšu a gagwe a matla a tsholo. O re: “Hee lena dinôxa, matswinyana a marabê, kahlolô ya xo tlo Le iša moleteng wa mollô Le tlo e phônyôkxa bya’ng?” Ee, Jesu o ba botša gore ka baka la go phegelela ga bona tsela e kgopo, ba tla fedišetšwa sa ruri. (Mateo 23:16-22, 33) Eka le rena re ka bontšha sebete go goeletšeng molaetša wa Mmušo, gaešita le ge o akaretša go pepentšha bodumedi bja maaka.

16. Ge ba dutše Thabeng ya Mehlware, ke boporofeta bofe bjo bohlokwa bjoo Jesu a bo botšago barutiwa ba gagwe?

¹⁶ Jesu bjale o tloga tempeleng. Letšatšing leo le sobelago la thapama, yena le baapostola ba gagwe ba namela Thabeng ya Mehlware. Ge ba dutše moo, Jesu o bolela boporofeta bjo bo lego mabapi le go fedišwa ga tempele le pontšho ya go ba gona ga gagwe le ya bofelo bja tshepedišo ya dilo. Bohlokwa bja mantšu a a boporofeta bo fihla le mehleng ya rena. Mantšiboeng ao, Jesu gape o botša barutiwa ba gagwe gore: “Le a tseba, xo sa šetše matšatši a mabedi, ké mo xo tlaxo monyanya wa Paseka; xomme Morwa-motho ó tlo xafêlwa xo bapolwa.”​—Mateo 24:1-14; 26:1, 2.

Jesu ‘o Rata ba Gagwe go Fihla Bofelong’

17. (a) Nakong ya Paseka ka Nisani 14, ke thuto efe yeo Jesu a e rutago ba 12? (b) Ke segopotšo sefe seo Jesu a se thomago ka morago ga ge a rakile Judase Isikariothe?

¹⁷ Lebakeng la matšatši a mabedi a latelago​—Nisani 12 le 13​—Jesu ga a iponagatše phatlalatša tempeleng. Baetapele ba bodumedi ba nyaka go mmolaya, gomme ga a nyake gore go be le selo seo se tsena-tsenanago le go keteka ga gagwe Paseka a e-na le baapostola ba gagwe. Ge letšatši le sobela ka Labone go thoma Nisani 14​—letšatši la mafelelo la bophelo bja Jesu e le motho lefaseng. Mantšiboeng ao, Jesu le baapostola ba gagwe ba bokane gotee ka ngwakong Jerusalema moo go dirwago ditokišetšo tša go keteka Paseka. Ge ba le gare ba thabela Paseka ba le gotee, o ruta ba 12 thuto e botse ka boikokobetšo ka go ba hlapiša maoto. Ka morago ga ge a rakile Judase Isikariothe yoo a dumetšego go eka Mong wa gagwe ka ditsekana tše 30 tša silifera​—theko ya lekgoba feela go ya ka Molao wa Moše​—Jesu o thoma Segopotšo sa lehu la gagwe.​—Ekisodo 21:32; Mateo 26:14, 15, 26-29; Johane 13:2-30.

18. Ke dithuto dife tše dingwe tšeo Jesu a di neago baapostola ba gagwe ba 11 ba botegago ka lerato, gomme o ba lokišeletša bjang go tloga ga gagwe mo go lego kgaufsi?

¹⁸ Ka morago ga go hlongwa ga Segopotšo, baapostola ba ba le ngangišano e šoro mabapi le  gore ke mang mo go bona yo e lego yo mogolo. Go e na le go ba omanya, Jesu o ba ruta ka go se fele pelo bohlokwa bja go hlankela ba bangwe. E le ge a leboga gore ba ile ba mo kgomarela ditekong tša gagwe, o dira kgwerano ya motho ka noši le bona ya mmušo. (Luka 22:24-30) Jesu gape o ba laela gore ba ratane bjalo ka ge yena a ba ratile. (Johane 13:34) Ge a dutše a letile ka phapošing yeo, Jesu ka lerato o ba lokišeletša go tloga ga gagwe mo go lego kgaufsi. O ba kgonthišetša ka bogwera bja gagwe, o ba kgothaletša gore ba bontšhe tumelo gomme o ba holofetša thušo ya moya o mokgethwa. (Johane 14:1-17; 15:15) Pele ga ge a tloga ngwakong, Jesu o lopa Tatagwe o re: “Lebaka le tlile; nea Morw’axo letaxô, xore le Wene O bê le letaxô ka Yêna Morw’axo.” Ka kgonthe, Jesu o lokišeleditše baapostola ba gagwe go tloga ga gagwe, gomme ga go na pelaelo gore ‘o rata ba gagwe go fihla bofelong.’​—Johane 13:1; 17:1.

19. Ke ka baka la’ng Jesu a le bohlokong tšhemong ya Getsemane?

¹⁹ Bošego-gare bo ka ba bo šetše bo fetile ge Jesu le baapostola ba gagwe ba 11 ba botegago ba fihla tšhemong ya Getsemane. O be a fela a e-ya moo le baapostola ba gagwe. (Johane 18:1, 2) Lebakeng la diiri, Jesu o tla hwa bjalo ka ge eka ke sesenyi seo se nyatšegago. Bohloko bja tiragalo ye yeo e letetšwego ka tetelo-kgolo le kamoo mo gongwe bo ka tlišago kgobogo go Tatagwe ke bjo bo tseneletšego kudu moo e lego gore ge Jesu a rapela, kudumela ya gagwe e ba bjalo ka marothodi a madi ge e rothela fase. (Luka 22:41-44) Jesu o botša baapostola ba gagwe gore: “Lebaka le fihlile. . . . E a nkêkaxo šó ó batametše.” Ge a sa dutše a bolela, Judase Isikariothe o a batamela, a felegetšwa ke lešaba le legolo leo le swerego dirumola le mabone le ditšhoša. Ba tlile go swara Jesu. Ga a gane. O hlalosa gore: “Fêla, xe nka r’yalo, mangwalô a a rexo xo swanetše xo dirêxa tšôna-tšé a ka phêthêxa bya’ng?”​—Mareka 14:41-43; Mateo 26:48-54.

Morwa wa Motho o a Tagafatšwa!

20. (a) Ke ditiro dife tša bošoro tšeo di welago Jesu ka morago ga go swarwa ga gagwe? (b) Metsotswana e sego kae pele ga ge a ka hwa, ke ka baka la’ng Jesu a goa ka gore: “Xo phethexile”?

²⁰ Ka morago ga go swarwa ga gagwe, Jesu o latofatšwa ka bohlatse bja maaka, o sekišwa ke baahlodi bao ba bebago sefahlogo, o ahlolwa ke Pontio Pilato, o gobošwa ke baperisita le bahlola-mpherefere le go rogakwa le go tlaišwa ke mašole. (Mareka 14:53-65; 15:1, 15; Johane 19:1-3) Thapameng ya Labohlano, Jesu o kokotelwa koteng ya tlhokofatšo gomme o kwa bohloko bjo bo tseneletšego bja ge boima bja mmele wa gagwe bo gagola dintho tša dipikiri diatleng tša gagwe le maotong. (Johane 19:17, 18) Mo e ka bago ka iri ya boraro thapama, Jesu o goa ka gore: “Xo phethexile!” Ee, o phethile sohle seo a bego a tletše go se dira lefaseng. A gafela moya wa gagwe go Modimo, o inamiša hlogo ya gagwe gomme a hwa. (Johane 19:28, 30; Mateo 27:45, 46; Luka 23:46) Letšatšing la boraro ka morago ga moo, Jehofa o tsoša Morwa wa gagwe. (Mareka 16:1-6) Matšatši a 40 ka morago ga tsogo ya gagwe, Jesu o rotogela magodimong gomme o a tagafatšwa.​—Johane 17:5; Ditiro 1:3, 9-12; Ba-Filipi 2:8-11.

21. Re ka ekiša Jesu bjang?

²¹ Re ka ‘latela bjang mehlala ya Jesu kgaufsi’? (1 Petro 2:21, bapiša le PK.) Ka go swana le yena, anke re kataneng ka matla modirong wa go bolela ka Mmušo le wa go dira barutiwa gomme re be sebete ge re bolela ka lentšu la Modimo. (Mateo 24:14; 28:19, 20; Ditiro 4:29-31; Ba-Filipi 1:14) Anke le ka mohla re se ke ra lahlegelwa ke pono ya moo re lego gona mosepelong wa nako goba ra palelwa ke go tutueletšana leratong le medirong e mebotse. (Mareka 13:28-33; Ba-Hebere 10:24, 25) Eka re ka dira gore tsela ya rena ka moka e bušwe ke thato ya Jehofa Modimo le go lemoga gore re phela ‘lebakeng la bofelo.’​—Daniele 12:4.

O be o tla Araba Bjang?

• Go tseba ga Jesu gore lehu la gagwe le be le batametše go ile gwa kgoma bjang bodiredi bja gagwe bja mafelelo tempeleng ya Jerusalema?

• Ke eng seo se bontšhago gore Jesu ‘o ratile ba gagwe go fihla bofelong’?

• Ditiragalo tša diiring tše sego kae tša mafelelo tša bophelo bja Jesu di bontšha eng ka yena?

• Re ka ekiša Kriste Jesu bjang bodireding bja rena?

[Dipotšišo tša Thuto]

 [Seswantšho go letlakala 18]

Jesu ‘o ba ratile go fihla bofelong’