Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

THUŠO BAKENG SA LAPA | BAFSA

Ge Motswadi a Hlokofala

Ge Motswadi a Hlokofala

TLHOHLO

Dami o be a na le mengwaga e tshela ge tatagwe a bolawa ke go ruruga ga tšhika ya go sepediša madi (aneurysm). Derrick o be a na le mengwaga e senyane ge tatagwe a be a bolawa ke bolwetši bja pelo. Jeannie o be a na le mengwaga e šupa ge mmagwe a hlokofala ka morago ga go swarwa ke kankere ya diobari ka tekanyo ya ngwaga. *

Bafsa ba ba bararo ba ile ba lebeletšana le lehu la motho yo ba mo ratago e sa le ba banyenyane. Na le wena o bile le boemo bjo bo swanago? Ge e ba go le bjalo, sehlogo se se ka go thuša gore o lebeletšane ka katlego le tahlegelo ya gago. * Sa pele, ela hloko dintlha tše sego kae mabapi le manyami a go hwelwa.

SEO O SWANETŠEGO GO SE TSEBA

Ga re lle ka go swana. Se se ra gore tsela ya gago ya go bontšha go nyama e fapana le ya ba bangwe. Puku ya Helping Teens Cope With Death e re: “Ga go na tsela e bonolo goba melao yeo e ka latelwago ya go lebeletšana le go hwelwa.” Sa bohlokwa ke gore o se ke wa thibela sello go sa hlokagale. Ka baka la eng? Ka gore . . .

Go se lle go ka ba kotsi. Jeannie, yo go boletšwego ka yena mathomong, o re: “Ke be ke nagana gore ke swanetše go tia bakeng sa moratho wa ka. Ka baka leo, ke ile ka uta maikwelo a ka. Le lehono, ke fela ke uta maikwelo a ka ge ke kwele bohloko gomme go dira bjalo go a gobatša.”

Ditsebi di dumelelana le taba yeo. Puku ya The Grieving Teen e re: “O ka se dule o ganetša maikwelo a gago goba o sa a ntšhe. A tlo boa o sa itebetše gomme a dira gore o ferekane goba o lwale.” Go se lle go ka ba gwa dira gore motho a ipolaiše bjala goba dihlaretagi e le ge a leka go fediša bohloko.

Go lla go ka kopana le maikwelo a kgakanego. Ka mohlala, batho ba bangwe ba galefela motho yo a hlokofetšego ka ge ba re o ba lahlile. Ba bangwe ba sola Modimo, ba nagana gore nkabe a thibetše lehu leo. Ba bangwe ba ikwa ba le molato ka baka la seo ba se dirilego goba ba se boditšego motho yoo ka ge ga bjale ba ka se sa kgona go lokiša ditaba le yena.

Go molaleng gore go lla e ka ba tiragalo e raraganego. O ka imologa bjang le go thušwa gore o tšwele pele ka bophelo?

SEO O KA SE DIRAGO

Boledišana le motho yo mongwe. O ka ikwa o nyaka go ba noši nakong ye ya manyami. Go tšhollela maikwelo a gago go setho sa lapa goba go mogwera go ka go thuša gore o lebeletšane le maikwelo a gago ka katlego gomme gwa dira gore o se sa imelwa ke manyami ao.Molao wa motheo wa Beibele: Diema 18:24.

Ngwala dilo tšeo o di naganago. Ngwala ka motswadi yo a hlokofetšego. Ka mohlala, ke eng seo o se gopolago seo o bego o se rata kudu ka yena? Ngwala ka dika tša gagwe tše dibotse. Ke dife tšeo o ka ratago go di ekiša bophelong bja gago?

Ge e ba o tshwenywa ke dikgopolo tše fošagetšego—ka mohlala, ge e ba o sa kgone go lebala mantšu a go hlaba ao o a boditšego motswadi wa gago pele a hlokofala—ngwala gore o ikwa bjang le lebaka la gona. Ka mohlala, o ka ngwala gore: “Ke ipona molato ka gore ke ile ka ngangišana le tate letšatši pele a hlokofala.”

Ka morago, ipotšiše ge e ba go kwagala gore o ipone molato. Puku ya The Grieving Teen e re: “Ga se wa swanela go ipona molato ka ge o be o sa tsebe gore o ka se sa hwetša sebaka sa go kgopela tshwarelo. Ga go kwagale go šišinya gore motho a se ke a bolela goba a dira selo seo se ka dirago gore a tle a kgopele tshwarelo nakong e tlago.”Molao wa motheo wa Beibele: Jobo 10:1.

Itlhokomele. Khutša le go itšhidulla ka mo go lekanego, gomme o je dijo tša phepo. Ge e ba o sa dume dijo, o ka hlwa o eja dijo tše mmalwa tše dinyenyane tša phepo, go fihla ge o boetše o duma dijo gape. O se ke wa fediša manyami a gago ka go ja dijo tša go hloka phepo goba ka go nwa bjala; go dira bjalo go ka gakatša boemo.

Boledišana le Modimo ka Thapelo. Beibele e re: “Lahlela maima a gago go Jehofa, gomme yena o tla go thekga.” (Psalme 55:22) Thapelo ga se selo seo se fo dirago gore motho a ikwe gakaone. Ke poledišano ya kgonthe le Modimo yo a re “homotšago ditlaišegong tša rena tšohle.”2 Bakorinthe 1:3, 4.

Tsela e nngwe yeo Modimo a homotšago bao ba llago ke ka Lentšu la gagwe, Beibele. Ke ka baka la eng o sa hlahlobe seo Beibele e se rutago mabapi le boemo bja kgonthe bja bao ba hlokofetšego le ka kholofelo ya tsogo? *Molao wa motheo wa Beibele: Psalme 94:19.

^ par. 4 O ka bala gape ka kanegelo ya Dami, Derrick le Jeannie sehlogong se se latelago se.

^ par. 5 Le ge sehlogo se se bolela ka lehu la motswadi, melao ya motheo yeo se bolelago ka yona e šoma gape le ge o hlokofaletšwe ke ngwaneno goba mogwera.

^ par. 19 Bona kgaolo 16 ya puku ya Dipotšišo tša Bafsa le Dikarabo tše Šomago, Bolumo 1. O ka taonelouta puku ye mahala go www.jw.org/nso. Lebelela ka tlase ga DIKGATIŠO.