Go na le dikeletšo tše dintši kudu tabeng ye. Lega go le bjalo, ga se tšona ka moka di holago. Ka mohlala, o ka hwetša gore batho ba bangwe ba go eletša gore o se ke wa lla goba wa bontšha maikwelo a gago ka tsela le ge e le efe. Ba bangwe ba ka go gapeletša gore o lle gomme o bontšhe maikwelo a gago ka moka. Beibele e nea pono e lekalekanego kudu tabeng ye, e lego yeo e thekgwago ke banyakišiši ba mehleng yeno.

Ditšong tše dingwe go thwe monna ke nku o llela teng. Eupša na ruri ke mo go swanetšego gore o lešwe dihlong ke go lla, gaešita le gare ga batho? Ditsebi tša bophelo bjo bobotse bja monagano di dumela gore go lla ke karolo e tlwaelegilego ya go swaragana le manyami. Le gona, ge nako e dutše e eya, go lla go ka go thuša gore o tšwele pele ka bophelo go sa šetšwe gore o kwele bohloko gakaakang. Eupša, go phema go lla go ka go gobatša go e na le go go thuša. Beibele ga e thekge kgopolo ya gore go lla ge o nyamile go fošagetše, goba ya gore monna ke nku o llela teng. Nagana ka mohlala wa Jesu. Le ge Jesu a be a na le matla a go tsoša bahu, o ile a lla phatlalatša ge mogwera wa gagwe yo a rategago e lego Latsaro a be a hwile!​—Johane 11:33-35.

Go fela o galefa ke karolo ya go lla, kudukudu ge motho a hwile go sa letelwa. Go na le mabaka a mantši ao ka ona batho bao ba hwetšwego ba ka ikwago ba galefile, go swana le ge motho yo a hlomphegago a ka bolela mantšu a go bontšha go se naganele le ao a se nago motheo. Monna wa Afrika Borwa yo a bitšwago Mike o hlalosa gore: “Ke be ke na le mengwaga e 14 ge tate a be a hlokofala. Ge re le polokong, moruti wa kereke ya Anglican o ile a re Modimo o nyaka batho ba lokilego legodimong gomme o ba tšea kapela. * Seo se ile sa nkgalefiša ka gobane re be re tloga re nyaka tatago rena. Le gona bjale ke sa dutše ke ekwa bohloko le ge go fetile mengwaga e 63.”

Le gona, go thwe’ng ka go ikwa o le molato? Gantši ge motho a hwile go sa letelwa, motho yo a hwetšwego a ka dulela go nagana gore: ‘Nkabe a se a hlokofala ge feela nkabe ke ile ka dira se goba sela.’ Goba mohlomongwe la mafelelo ge le be le boledišana le be le ngangišana. Seo se ka go imetša ka maikwelo a go ikwa o le molato.

Ge e ba o ikwa o le molato le go galefa, go bohlokwa gore o se ke wa uta seo. Go e na le moo, boledišana le mogwera yoo a tlago go go theetša le go go kgonthišetša gore maikwelo a bjalo ao a fošagetšego a tlwaelegile bathong ba bantši bao ba hwetšwego. Beibele e re gopotša gore: “Mogwera wa kgonthe o dula a na le lerato ka dinako tšohle, e bile ke ngwanabo motho yo o ka ithekgago ka yena mohlang wa tlalelo.”—Diema 17:17.

Mogwera wa kgonthe yoo motho yo a hwetšwego a ka bago le yena ke Mmopi wa rena, Jehofa Modimo. Mmotše seo se lego ka pelong ya gago ka thapelo ka gobane “o a [go] hlokomela.” (1 Petro 5:7) Go feta moo, o holofetša gore bohle bao ba dirago bjalo ba tla homotšwa ke “khutšo ya Modimo yeo e fetago kwešišo yohle ya batho,” monaganong le maikwelong. (Bafilipi 4:6, 7) Le gona, dumelela Modimo gore a go thuše go fola a diriša Lentšu la gagwe leo le homotšago, e lego Beibele. Ingwalele mangwalo a Beibele ao a homotšago. (Bona  lepokisi leo le sepedišanago le sehlogo se.) Mo gongwe o ka rata go swara a mangwe a ona  ka hlogo. Go naganišiša ka ditemana tše bjalo go ka go thuša kudu bošego ge o le noši gomme o feletšwe ke boroko.​—Jesaya 57:15.

Monna yo a nago le mengwaga e 40 yoo re tla mmitšago Jack, o sa tšwa go hwelwa ke mosadi ka bolwetši bja kankere. Jack o re ka dinako tše dingwe o ikwa a lewa ke bodutu kudu. Eupša o thušitšwe ke thapelo. O hlalosa gore: “Ge ke rapela Jehofa, le ka mohla ga ke ikwe ke le noši. Gantši ke phafoga gare ga bošego gomme ka se sa swarwa ke boroko. Ka morago ga go bala le go naganišiša ka ditemana tše di homotšago tšeo di lego ka Mangwalong le go botša Modimo maikwelo a ka ka thapelo, ke ba le khutšo ya monagano gomme ka kgona go robala.”

Mmago Vanessa o ile a babja gomme a hlokofala. Vanessa le yena o iponetše matla a thapelo. O re: “Ge go be go le thata kudu, ke be ke fo bitša leina la Modimo ke moka ka lla kudu. Jehofa o be a theetša dithapelo tša ka gomme a dula a mpha matla ao ke bego ke a hloka.”

Batho ba go eletša bao ba hwetšwego ba eletša bao ba nyamilego gore ba swarege ka go thuša ba bangwe goba ka go diriša nako ya bona mešomong e itšego ya go hola setšhaba. Go dira bjalo go ka fokotša manyami a motho gaešita le go mo tlišetša lethabo. (Ditiro 20:35) Bakriste ba bantši bao ba hwetšwego ba hweditše gore go swarega ka go thuša ba bangwe go ba homoditše kudu.​—2 Bakorinthe 1:3, 4.