Mehla ya Bofelo​—Neng?

TOKOLLO ya morago bjale ya makasine wa Sky & Telescope e re: “Nywageng e fetago dimilione tše sekete e tlago, re letetše gore Lefase le fetoge leganata leo le fišitšwego ke letšatši, leo le sa medišego selo le leo le omilego. Go thata go bona kamoo diphedi di tlago go phologa ka gona.” Ka baka la’ng? Makasine wa Astronomy o re: “Letšatši leo le fišago kudu le tla bediša mawatle gomme la fiša dikontinete.” Makasine wo o oketša ka gore: “Phedišo ye ga se feela taba yeo e sa re lešego di theogelago—ke pheletšo ya rena e sa phemegego.”

Lega go le bjalo, Beibele e re: “Lefase, methêô ya lôna [Modimo] O e theile wa xo se sišinyêxe neng le neng.” (Psalme 104:5) Ka kgonthe Mmopi wa lefase a ka kgonthišetša gore le dula le le gona. Ge e le gabotse, o ‘le diretše gore le dulwe ke batho.’ (Jesaya 45:18) Eupša o be a sa rerela gore le dulwe ke batho ba kgopo bao ba hwago. Modimo o beile nako yeo ka yona a tlago go tsošološa pušo ya gagwe a diriša Mmušo wo go boletšwego ka ona go Daniele 2:44.

Jesu o boletše ka Mmušo wa Modimo. O boletše ka nako yeo ka yona ditšhaba le batho ba tlago go ahlolwa. O lemošitše ka masetlapelo ao a bego a tla feta masetlapelo le ge e le afe ao a kilego a ba gona. Le gona o neile pontšho e akaretšago maswao a mantši go bontšha nako yeo ka yona bofelo bja lefase bo bego bo tla batamela.—Mateo 9:35; Mareka 13:19; Luka 21:7-11; Johane 12:31.

Taba ya gore motho yo bohlokwa bjalo ka Jesu o boletše ka dilo tše, e dirile gore ba bantši ba nyake go tseba ka tšona. Dilo tše di be di tla direga neng? Ba bangwe ba ile ba leka go nyakišiša gore bofelo bo be bo tla tla neng ka go ithuta boporofeta bja Beibele le tatelano ya mabaka. Yo mongwe yo a ilego a nyakišiša ke setsebi sa dipalo sa lekgolong la bo-17 la nywaga e lego Mohlomphegi Isaac Newton, yo a ilego a utolla molao wa legohle wa matla-kgogedi le yo a hlamilego mokgwa wa go bala dipalo tše di raraganego.

Jesu o boditše barutiwa ba gagwe gore: “Ga se taba ya lena go tseba dinako goba mehla yeo Tate a e beilego taolong ya gagwe.” (Ditiro 1:7) Le gona, ge a ba nea “pontšho ya go ba gona ga [gagwe] le ya bofelo bja tshepedišo ya dilo,” Jesu o itše: “Ge e le mabapi le letšatši leo le iri ga go na yo a tsebago, gaešita le barongwa ba magodimo le ge e le Morwa ga ba tsebe, eupša ke Tate feela a tsebago.” (Mateo 24:3, 36) Ke moka, ka morago ga go bapiša phedišo ya lefase la batho ba kgopo ba mehleng ya Noa le phedišo yeo e bego e tla direga nakong ya “go ba gona ga Morwa wa motho,” Jesu o itše: “Ka  baka leo, dulang le phakgame gobane ga le tsebe letšatši leo Morena wa lena a tlago ka lona.”—Mateo 24:39, 42.

Ka gona, gaešita le ge re sa utollelwa nako e lebanyago ya bofelo bjo bo tlago bja ‘tshepedišo ye ya dilo,’ “pontšho” yeo Jesu a e neilego barutiwa ba gagwe e be e tla re lemoša ge re phela nakong yeo e tsebjago e le ‘mehla ya bofelo.’ (2 Timotheo 3:1) E be e tla ba nako ya go ‘dula re phakgame’ e le gore re ka ‘atlega go phonyokga dilo tše ka moka tše di reretšwego go direga.’—Luka 21:36.

Pele a ba nea pontšho ka boyona, Jesu o lemošitše gore: “Bonang gore le se ke la timetšwa; gobane ba bantši ba tla tla ka leina la-ka ba re, ‘Ke nna yena’ le gore ‘Nako e swanetšego e batametše.’ Le se ke la ba latela. Go feta moo, ge le e-kwa ka dintwa le meferefere, le se ke la tšhoga. Gobane dilo tše di swanetše go direga pele, eupša bofelo ga bo be gona gatee-tee.”—Luka 21:8, 9.

Pontšho Yeo ke Eng?

Ge a re botša seo e bego e tla ba leswao la mehla ya bofelo, Jesu o tšwetše pele gore: “Setšhaba se tla tsogela setšhaba, gomme mmušo wa tsogela mmušo; go tla ba le ditšhišinyego tša lefase tše dikgolo, gomme go be le leuba la malwetši le tlhaelelo ya dijo lefelong le lengwe ka morago ga le lengwe; le gona go tla ba le dipono tše di boifišago le dipontšho tše dikgolo go tšwa legodimong.” (Luka 21:10, 11) Jesu o boletše gape gore: “Ditaba tše tše dibotse tša mmušo di tla bolelwa lefaseng ka moka le go agilwego go lona gore e be bohlatse go ditšhaba tšohle; ke moka bofelo bo tla tla.” (Mateo 24:14) Ditiragalo tšeo Jesu a boletšego ka tšona—dintwa, ditšhišinyego tša lefase, leuba la malwetši le tlhaelelo ya dijo—e be e ka se be dilo tšeo batho ba thomago go di bona. Di be di dutše di direga go tloga mathomong a histori ya batho. Phapano e be e tla ba gore di be di tla direga ka moka ka nako e tee.

Ipotšiše gore, ‘Ditiragalo ka moka tšeo go boletšwego ka tšona Diebangeding di diregile neng ka nako e tee?’ Ga e sa le go tloga ka 1914, batho ba bone dintwa tša lefase tše šoro; ditšhišinyego tše dikgolo tša lefase le ditla-morago tša tšona tše di senyago tše bjalo ka di-tsunami; malwetši a aparetšego a bolayago a bjalo ka malaria, twatši e bolayago ya mpshikela le AIDS; batho ba dimilione bao ba hwago ka baka la tlhaelelo ya dijo; poifo yeo e aparetšego batho lefaseng ka bophara ka baka la ditlhaselo tša botšhošetši le dibetša tša polao ya molokwana-rite; le go bolelwa lefaseng ka bophara ga ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo wo o lego legodimong mo go dirwago ke Dihlatse tša Jehofa. Dilo tše di diragetše go etša ge Jesu a boletše.

Le gona, gopola seo moapostola Paulo a se ngwadilego: “Tseba gore mehleng ya bofelo go tla ba le dinako tše di hlobaetšago tšeo go lego thata go lebeletšana le tšona. Gobane batho e tla ba baithati, barati ba tšhelete, ba go ipona, ba ikgogomošago, barogaki, ba go se kwe batswadi, ba go se leboge, ba go se botege, ba ba se nago maikwelo a borutho a tlhago, ba ba sa ikemišetšago go amogela tumelelano le ge e le efe, bathomeletši, ba se nago boitshwaro, ba bogale, ba go se rate go loka, baeki, ba hlogo-thata, ba tletšego boikgantšho, ba ratago maipshino go e-na le go rata Modimo, ba ba nago le sebopego sa boineelo go Modimo eupša ba latola matla a bjona; ba bjalo o ba furalele.” (2 Timotheo 3:1-5) Ee, “dinako tše di hlobaetšago” tšeo di swailwego ka go hloka molao mo go aparetšego, go se boife Modimo, go ba sehlogo le go tlala kgalefo ka baka la  boithati di be di tla bonala lefaseng ka bophara. *

Eupša na go ka direga gore ‘mehla ya bofelo’ yeo e tlago go ba gona pele bofelo bo e-tla e tla thoma nakong e tlago? Na go na le bohlatse bjo bongwe bjo bo bontšhago gore e tla thoma neng?

‘Lebaka la Bofelo’ le be le tla Thoma Neng?

Ka morago ga go bontšhwa dipono tša ditiragalo tšeo di bego di tla direga nywageng e mentši e tlago, moporofeta Daniele o ile a botšwa gore: “Mehleng yeo [‘lebaka la bofelo’ leo go bolelwago ka lona go Daniele 11:40] xo tlo tsoxa Mikaele [Jesu Kriste], kxoši e kxolo ye e tl’o xo êmêla ba sethšaba sa xeno.” (Daniele 11:40; 12:1) Mikaele o be a tla dira’ng?

Puku ya Kutollo e bolela ka nako yeo ka yona Mikaele a bego a tla gata mogato bjalo ka Kgoši. E re: “Ntwa ya tsoga legodimong: Mikaele le barongwa ba gagwe ba lwa le drakone, gomme drakone le barongwa ba yona ba lwa, eupša ya se ke ya fenya, le gona gwa se ke gwa hlwa go hwetšwa madulo a bona legodimong. Ka gona drakone e kgolo ya lahlwa, yona noga ya kgale, ye e bitšwago Diabolo le Sathane, ye e timetšago lefase ka moka le go agilwego go lona; ya lahlelwa lefaseng gomme barongwa ba yona ba lahlwa le yona. Ka baka le, thabang lena magodimo le bao le dulago go ona! Go madimabe lefase le lewatle, gobane Diabolo o theogetše go lena a galefile kudu, ka ge a tseba gore o na le nako e kopana.”—Kutollo 12:7-9, 12.

Tatelano ya mabaka ya Beibele e bontšha gore ntwa ye ya go leleka Sathane le batemona ba gagwe legodimong, e be e tla feleletša ka madimabe bakeng sa lefase ka baka la kgalefo ya Diabolo ka ge a tseba gore nako yeo a šetšego ka yona ya go buša lefase ke e kopana. Kgalefo ya gagwe e be e tla oketšega mehleng ya bofelo go ba go fihla a fenywa ka mo go feletšego ntweng ya Haramagedone.—Kutollo 16:14, 16; 19:11, 15; 20:1-3.

Ka morago ga go bolela ka mafelelo a ntwa yeo ya legodimong, moapostola Johane o itše: “Ka kwa lentšu le le hlabošago legodimong le re: ‘Bjale go tlile phološo le matla le mmušo wa Modimo wa rena le matla a Kriste wa gagwe, gobane mmegi wa bana babo rena yo a ba begago pele ga Modimo mosegare le bošego o lahletšwe tlase!’” (Kutollo 12:10) Na o hlokometše gore temana ye e tsebatša go hlongwa ga Mmušo ka tlase ga Kriste? Ee, Mmušo woo wa legodimong o hlomilwe ka 1914. * Lega go le bjalo, go etša ge Psalme 110:2 e bontšha, Jesu o be a tla buša ‘gare ga manaba [a gagwe]’ go ba go fihla pušo ya Mmušo e akaretša lefase ka moka go etša ge go le bjalo legodimong.—Mateo 6:10.

Ka mo go kgahlišago, morongwa yo a boditšego moporofeta Daniele ditiragalo tšeo di bego di sa dutše di e-tla o boletše gape gore: “Wene Daniele, boloka ditaba tšé pukung, O e tlêmê ka lehutô, xo bê xo tlê lebaka la bofêlô; e tlo latišišwa ka ba bantši, ’me xwa ata yôna tsebô.” (Daniele 12:4) Se se re nea bohlatse bjo bo oketšegilego bja gore ga bjale re phela ‘lebakeng la bofelo.’ Tlhaloso ya boporofeta bjo e šetše e tsebja gomme ga bjale e bolelwa lefaseng ka bophara. *

‘Mehla ya Bofelo’ e tla Fela Neng?

Beibele ga e bolele gore ge e le gabotse mehla ya bofelo e tla tšea nako e kaakang. Eupša mehleng ya bofelo, boemo bja mo lefaseng bo tla mpefala ge nako ya Sathane e dutše e fokotšega. Moapostola Paulo o lemošitše  e sa le pele gore “batho ba kgopo le baikgakanyi ba tla fetelela ka bobe, ba aroša e bile ba arošwa.” (2 Timotheo 3:13) Le gona, ge a bolela ka dilo tšeo di bego di sa tlo direga, Jesu o itše: “Mehla yeo e tla ba mehla ya masetlapelo a sa kago a ba gona go tloga mathomong a tlholo yeo Modimo a e hlodilego go fihla ka nako yeo, gomme a ka se sa ba gona gape. Ge e le gabotse, ge nkabe Jehofa a se a fokotša matšatši ao, go be go ka se be le nama ye e bego e tla phologa. Eupša ka baka la bakgethwa bao a ba kgethilego, o fokoditše matšatši ao.”—Mareka 13:19, 20.

Tše dingwe tša ditiragalo tšeo di sa tlo go direga ke “masetlapelo a magolo,” go akaretša ntwa ya Haramagedone le go thibelwa ga Sathane le batemona ba gagwe e le gore ba se ke ba tutuetša lefase. (Mateo 24:21) “Modimo yo a ka se kego a aketša” o re kgonthišeditše gore dilo tše di tla direga. (Tito 1:2) Haramagedone le go lahlelwa ga Sathane sekoting e tla ba mafelelo a go tsena ga Modimo ditaba gare.

Moapostola Paulo o ile a budulelwa gore a re botše seo ge e le gabotse se tlago go direga pele ga phedišo e tlago yeo e tlago go tlišwa ke Modimo. Ge e le mabapi le “dinako le mehla,” o ngwadile gore: “Letšatši la Jehofa le tla go swana tlwa le lehodu la bošego. Neng le neng ge ba re: ‘Khutšo le polokego!’ ke moka tshenyego ya tšhoganyetšo e tla ba wela gatee-tee go etša sehlabi sa tlalelo go mosadi wa moimana; gomme le gatee ba ka se ke ba phonyokga.” (1 Bathesalonika 5:1-3) Ga go bolelwe gore ke eng seo ge e le gabotse se bakago gore go be le maikwelo ao e sego a kgonthe a “khutšo le polokego,” go e na le moo, go tla bonala nakong e tlago; eupša seo se ka se thibele go tla ga letšatši la Jehofa la kahlolo. *

Ge e ba re kgodišegile ka go ba ga kgonthe ga boporofeta bjo, go tseba ditaba tše go swanetše go re tutueletša go gata mogato. Ka tsela efe? Petro o araba ka gore: “Ka ge dilo tše ka moka di tla tologa ka tsela yeo, gona le swanetše go ba batho ba mohuta ofe ditirong tše kgethwa tša boitshwaro le medirong ya boineelo go Modimo, le letile e bile le dula le nagana ka go ba gona ga letšatši la Jehofa!” (2 Petro 3:11, 12) Lega go le bjalo, o ka ipotšiša gore, ‘Se se nkhola bjang?’ Sehlogo se se latelago se tla araba potšišo yeo.

[Mengwalo ya tlase]

[Ntlhakgolo go letlakala 21]

Jesu o itše ke Modimo feela yo a tsebago “letšatši leo le iri”

[Seswantšho go letlakala 20]

Mohlomphegi Isaac Newton

[Methopo]

© A. H. C./age fotostock

[Seswantšho go letlakala 23]

Pontšho yeo Jesu a e neilego e thomile go bonagala ga e sa le go tloga ka 1914

[Methopo]

© Heidi Bradner/Panos Pictures

© Paul Smith/Panos Pictures