Na yabe̱ nde o mundi ma Calgari o Alberta, o Kanada. Ke̱ na dia muna, bayedi bam ba bo diba labu, biso̱ na ńango am jala ja ombo’a sango am ńa mbambe̱ na ńango am ńa mbambe̱. Sango am ńa mbambe̱ na ńango am ńa mbambe̱ ba ta ba to̱ndo̱ biso̱ na ńango am, na ta so̱ nde muna ńe bonam jita. Na dia na mo̱nge̱le̱ mi mimbu ma bonam na ma musango.

 Ke̱ na be̱n mbu samba longe̱ lam di tuko bobe ná bam ponda ńango am a babe̱no̱ pe̱te̱ na sango am, nde jala o mundi ma St. Louis o Misouri, o Matumba ma lati ma Amerika. Na pomane̱ je̱ne̱ ne̱ni sango am a tano̱ njo. K’eyembilan, ombusa buńa bam baboso o esukul’am ya peńa, a ta a so̱ṅtane̱ ná na kusi mabandan o esukulu nde na si timbise̱le̱. Oń na malinga na mo̱ a dipa mba buka nje bane̱ bana ba bolanno̱ mba o esukulu! Mba pe̱ na no̱ngi so̱ be belēdi ba bobe o mulema, na mba nana ewe̱nj’am yaboso ke̱ na be̱n nde mbu samba buka te̱.

 Bede̱mo ba bobe ba sango am be timbi be̱ne̱ ngińa omo̱ń a ńango am, ba ta so̱ nde ba be̱ne̱ myambo ponda ye̱se̱. Na botedi no̱ngo̱ banga na belam ke̱ na be̱n nde 11 la mbu. Na ponda na bengi nde be̱ njo, na ta pe̱ nana bewe̱nji na bato o ngea ponda ye̱se̱. Ponda na busino̱ o esukulu, njo e ta e mátukwa mba ńe̱se̱.

 Ponda na tano̱ na be̱ne̱ 18 la mbu, ningedi o mulo̱ṅ ma sonj’a Amerika (U.S. Marine Corps). Oten na kusi belongedi bena be boli ná na be̱ njo o dikala lasam. Ombusa mbu mitanu, nese̱le̱ ebol’a sonja nala o jokwa ne̱ni timba do̱kita di mombweye̱ maboa ma mo̱nge̱le̱, ebanja na ta na pula jingea o O̱fis a muwaso ńa Amerika (FBI). Na botedi jokwa o universite o Amerika nde nalane̱ mo̱ oboso o Kanada ponda na timbino̱ ja oten.

 O universite, na bo̱lo̱ne̱ lakisane̱ na tano̱ na be̱ne̱ye̱ bane̱ ná bambam. Na ta nde ne̱ne̱ biana bato be̱se̱ ba mombwea nde bwam ba babo̱me̱ne̱, ná nje ye̱se̱ ye o wase ye nde ewolo na ná to̱ moto a titi ná a bo̱le̱ ndutu bato ba be̱nno̱. Na bo̱lo̱ne̱ dipita ná bato be ná ba bola ná wase e tukwe o mbad’a bwam.

 Kana na tano̱ nde ne̱ne̱ biana longe̱ di si be̱n janda la mbale̱, na so̱lise̱ so̱ mbame̱ne̱ o muńo̱si, o no̱ngo̱ la banga, o muwaso ma mo̱ni na o musonje. Longe̱ lam di ta nde mandema mo̱ na mo̱, na tombise̱ pe̱ muto mō̱ ombusa nune̱. Nje nokono̱ ponda na tano̱ o ebol’a sonja e ta e bola ná na ta na ko̱lo̱ngo̱ne̱ o jana bewe̱nji. Na ta na be̱ne̱ ńam mbad’a je̱ne̱ la te̱me̱ la sim, nik’e boli ná na ta nde nanane̱ be̱se̱ bena na tano̱ no̱nge̱le̱ ná ba matakise̱ bane̱. Nde mbale̱ ńe nde ná na ta nde na mátimba mukom a njo nunde̱ne̱.

 Buńa bō̱ ke̱ biso̱ na diko̱m lam di máso̱ko̱ banga o tuṅ a was’a bolongi bam, je pe̱ boṅsane̱ dibomba la banga o jandise̱ mo̱ o diwuta, na di diko̱m di baise̱ mba nga na dube̱ Loba. Nalabe̱ nde ná: “Yete̱na Loba nde e njo̱m a take ńe̱se̱ ńe o wase, na si mapula bia mo̱!” Buńa bo bupe̱ bwena bo ta nde baboso o ebol’am ya peńa, mwenj’am ń’ebolo mō̱ nu ta Mboṅ a Yehova a baise̱ mba ná: “Mo̱ o mo̱nge̱le̱ ná Loba nde e njo̱m a take ńe o wase e?” Na ńaki ná a baise̱ nde mba mi myuedi o ni ponda, na nika e duta mba mo̱nge̱le̱. O myo̱di mutoba mi bupe̱, di kwali jita, a lee̱ pe̱ mba o Bibe̱l malabe̱ ma myuedi ma ndutu jita na tano̱ na baise̱ jombwea longe̱.

 Ewand’am e ta nde e ja na mba o ni ponda, nde e si ta e pula ná na langweye mo̱ mambo mena na tano̱ nokwa. Eti ewo̱ na langwedi mo̱ ná na bele̱ Mboṅ a Yehova na i ye o mboa o jokwa Bibe̱l na biso̱. Buńa bo bupe̱, o wa lam la ebolo na bomane̱ ná asumwe̱ o mboa a bambe̱ pe̱ sango le̱se̱ di ta o bolongi. Nalo o eboko na mba na kumwa jeya mbembe. Na kane̱ pe̱ Loba, na so̱so̱me̱ye̱ mo̱ ná ongwane̱ mba. Nik’e ta nde nged’a boso na bolane̱no̱ dina la Loba, Yehova, o muka.​—Myenge 83:19.

 Mińa miba ombusa nika na botedi jokwa lam la Bibe̱l laboso na Mboṅ a Yehova, yena i ta nde babaedi bō̱. Balono̱ nalane̱ bolanga ba kalat’a jokwa Vous pouvez vivre éternellement heureux sur une terre qui deviendra un paradis, na bo̱le̱ pe̱ langa mo̱ bo bulu me̱ne̱. * Nje nokono̱ jombwea Yehova Loba na Mun’ao Yesu Kristo e tapi mulema mam. Na so̱ṅtane̱ ná Yehova e ndedi na ná a mabwa ndutu ke̱ di mataka. (Yesaya 63:9) Nje e tapi mba tobotobo ye nde ndolo Loba a be̱nedino̱ mba na jabea la Mun’ao ońol’am. (1 Yohane 4:10) Na so̱ṅtane̱ ná Yehova a lee̱le̱ nde mba we̱lisane̱ “ebanja a si mapula ná dongo ba bumbe, nde ná be̱se̱ bate̱le̱.” (2 Petro 3:9) Ne̱n ná Yehova a ta a duta mba.​—Yohane 6:44.

 Na botedi jukea o ndongame̱n a mwemba ni woki me̱ne̱. Na ta na be̱ne̱ ńo̱ ya myaba, bebasi na je̱ne̱ne̱ di mabwesane̱ bo̱ngo̱, nde Mboṅ a Yehova i no̱ngi nde mba ka moto ba bino̱ kwaṅkwaṅ. Ba boli nde ka kriste̱n ya mbale̱. Na ta nde na senga ka ponda na tano̱ ombo’a sango am ńa mbambe̱ na ńango am ńa mbambe̱, nde o epolo yena ye mańaka buka nika.

 Ombusa ponda to̱ ininga, mambo na tano̱ nokwa o Bibe̱l ma botedi tukwa longe̱ lam. Na ke̱ ńo̱ yam, nese̱le̱ musonje, na muńo̱si na banga. (1 Korinto 6:9, 10; 11:14) Na ta na pula bwese̱ Yehova muńe̱nge̱. Ponda te̱ na tano̱ so̱ nokwa ná Yehova a si to̱ndi eboled’a bobe ewo̱ na tano̱ na be̱ne̱, na si ta na wasa njo̱m ni maswe̱le̱ mba. Nde ngedi jita, na ta nde na senga biana diwe̱ndi nde ba numno̱ mba o mulema. Na ta so̱ na kwala na mbame̱ne̱ ná ‘Na si mabola pe̱ nika tomtom.’ Esibe̱ jindea na ta pe̱ na po̱ngo̱ miwe̱n o tukwa mo̱nge̱le̱ mam na bebolo bam. Nik’e boli ná na pomane̱ je̱ne̱ tombwane̱ le o bola mambo ka ne̱ni Yehova a mapulano̱. O buńa ba 29 ba Madibe̱dibe̱ 1989, nika ńe nde myo̱di mutoba ombusa mba botea jokwa Bibe̱l, na dubisabe̱ ka Mboṅ a Yehova.

 Bibe̱l e tuko bede̱mo bam. Kwaṅ na ta nde na lee̱le̱ njo ke̱ moto a lingise̱ mba. Nde tatan na mawe̱ o be̱ “musango na bato be̱se̱.” (Roma 12:18) Nik’e si wu na mba, na matimbise̱le̱ nde Yehova masoma ońola ngińa Eyal’ao na mudī mao musangi ba be̱nno̱ o tukwa bato.​—Galatia 5:22, 23; Bonahebe̱r 4:12.

 O mulopo ma be̱ mukom a banga, njo na bepuledi ba bobe, tatan na mapo̱ngo̱ nde miwe̱n o do̱lisane̱ Yehova Loba na o bola mo̱ nje ya bwam ye̱se̱ na be̱nno̱. Nika ńe nde k’eyembilan jongwane̱ bane̱ o bia mo̱. Mbu to̱ mininga ombusa mba dubisabe̱, nalo ja o ekombo epe̱pe̱ ná nongwane̱ o te̱ dikalo o bepolo bena bate̱ dikalo ba titino̱ jita. Mimbu na tomba na bo muńe̱nge̱ ma lee̱ bato jita mbale̱, na je̱ne̱ pe̱ ne̱ni Bibe̱l ńongwane̱no̱ babo̱ o tukwa malonge̱ mabu. Ne pe̱ muńe̱nge̱ jita ná ńango am pe̱ a timbi be̱ Mboṅ a Yehova; njo̱m po̱ ni tute̱le̱ mo̱ o bola nika ńe nde ná e̱n mawengisan na wanno̱ o longe̱ lam.

 O mbu 1999, o El Salvador, na busi o esukulu e mabelabe̱ we̱nge̱ ná Esukul’a Bate̱ dikalo la Janea. Y’esukulu e longi mba ońola ebol’a dikalo na o lee̱ na be̱ pe̱ mutatedi o mwemba. Walea o su la mu mbu me̱ne̱ na bai munj’am ńa ndolo Eugenia. Biso̱ na mo̱ di mabolea ka bate̱ dikalo ba pond’a mususu o Guatemala.

 We̱nge̱ na titi pe̱ nu ńena nu si be̱n dipita to̱ diwo̱ o longe̱; ne bonam jita. We̱le̱ la belēdi ba Bibe̱l o ebolo di te̱se̱ mba wonja na longe̱ la mbamba na njo, di bola pe̱ mba longe̱ di londi na ndol’a mbale̱ na musango pe̱.