Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Julai 2017

Gba u Se “Wuese TER” sha ci u Nyi?

Gba u Se “Wuese TER” sha ci u Nyi?

“Wuese TER . . . gadia ka kwagh u doon tsung, iwuese ka kwagh u doon.”—PS. 147:1.

ATSAM: 104, 152

1-3. (a) Ikyav tese ér lu hanma shighe i nger Pasalmi 147 laa? (b) Aluer se hen Pasalmi 147 la yô, se zua a nyi?

SHIGHE u or er ma tom u i ne nan la tsembelee shin nan tese ér nan ngu a ma ieren i Orkristu i doon tsung yô, nan kuma iwuese. Aluer ka u a er a uumace nahan yô, se hemba mban a ityôkyaa i wuese Yehova Aôndo cii! Se fatyô u wuese un sha tahav nav mbu ngeen kpishi la, er se nenge a mi ken akaa a a gbe la nahan, shin sha er a eren a uumace kundu kundu, er se nenge a mi sha gbenda u yange na naagh ku ipaan sha Wan na la nahan.

2 Ishima yange i mgbegha orngeren Pasalmi 147 la u wuese Yehova. Shi taver mbagenev asema ér ve kohol un vea wuese Aôndo.—Ôr Pasalmi 147:1, 7, 12.

3 Se fa or u yange nan nger pasalmi ne ga, kpa ikyav tese ér, orpasalmi ne lu uma shighe u Yehova hide a Mbaiserael mba i yem a ve uikyangen ken Babilon la ken Yerusalem. (Ps. 147:2) Er i hide a ior mba Aôndo hen ijiir ve i mcivir u mimi la yô, kwagh ne mgbegha orpasalmi la u wuese Yehova je ka u henen a hen ga. Shi a na atôakyaa agen kpaa aa na ve er nahan yô. Lu atôakyaa a nyi? Ka atôakyaa a nyi u lu a mi u “Wuese TER” ken uma wouwe?—Ps. 147:1.

 YEHOVA KA A SÔR MBA ASEMA A VIHI VE TSUNG LA

4. Shighe u Tor Shirushi yima Mbaiserael mba i yem a ve uikyangen la, lu ve nena, man lu sha ci u nyi?

4 Hen er yange a lu Mbaiserael ken ishima shighe u i yem a ve uikyangen ken Babilon la. Mba ve yem a ve uikyangen la naha ve tar kaa ér: “Wa nen icam i Shion, se̱ ungwa.” Hen shighe la, Yerusalem u lu ityôkyaa i vesen i nan ve msaanyol la hingir ice. (Ps. 137:1-3, 6) Nahan sar Mbayuda u wan icam ga. Asema yange vihi ve tsung, nahan gba u a sur ve asema. Maa er mkaanem ma Aôndo tsengapasen nahan, Yehova er tom a Shirushi, tor u Persia, sha u yiman ior nav. Shirushi yange va hemba Mbababilon ityav maa yôô ér: “TER . . . kaa ér, m̱ maa Un iyou ken Yerusalem . . . Yô, hanmô wen u nan lu u ken ior Nav cii yô, TER, Aôndo u nan, A̱ lu a nan, nana̱ mough, nana̱ yem keregh.” (2 Kron. 36:23) Nenge ase er kwagh ne yange una sur Mbaiserael mba ve lu ken Babilon la asema sha wono!

5. Orpasalmi ôr ér nyi sha kwagh u tahav mbu Yehova a lu a mi u sôron se laa?

5 Yehova yange kohol ikyurior i Iserael la sur i ishima tseegh ga, kpa sur ve ishima asange asange. Kape nyian kpa a lu eren vough je la. Orpasalmi la nger kwagh u Aôndo kaa ér: “Ka A sôr mba asema a vihi ve tsung la, A kange ve avav.” (Ps. 147:3) Sha mimi yô, Yehova we mba akaa a lu zan ve iyol ken ishima shin sha iyol la cii ikyo. Nyian kpa, Yehova kegh iyol u surun se asema shi kangen se avav a ken ishima la kpaa. (Ps. 34:18; Yes. 57:15) Ka a na se kwaghfan man tahav sha er se fatyô u wan ishima a nyityô zayol u se tagher a mi cii yô.—Yak. 1:5.

6. Se fatyô u zuan a iwasen ken mkaanem ma orpasalmi ma ma lu ken Pasalmi 147:4 la nena? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

6 Kwagh ugen yô, orpasalmi la gema ashe kenger sha kwavaôndo, maa ôr kwagh u Yehova kaa ér, ka a “ôr iyenge i asan” shi yer a sha “ati cii.” (Ps. 147:4) Er nan ve orpasalmi la yange gema itinekwagh i lu lamen sha mi la, maa yem ôron kwagh u akaa a sha kwavaôndo? Nenge ase kwagh ne: Orpasalmi la yange fatyô u nengen a asan sha ashe na bong, kpa gema fa iyenge i asan shon jighilii ga. Ken anyom a kar ne, iyenge i asan a se fatyô u nengen a mi la seer kpishi je. Mbagenev nenge ér, ijuku-asan i i yer ér Milky Way la tseegh kpa, ngi a asan ker ubiliôn imôngo. Shi alaghga azuku-asan nga utriliôn imôngo sha kwavaôndo! Hen se uumace yô, asan ngee je gande u ôron! Nahan kpa, Orgbanakaa la na hanma ishan cii iti. Kwagh ne tese ér, Yehova fa kwagh u hanma ishan cii vindi vindi. (1 Kor. 15:41) Gema di uumace mba ve lu shin tar ne la di ye? Aôndo u a fe hanma ijiir i ishan i lu sha hanma shighe cii la, fa u man ape u lu la, man er i lu u ken ishima la jighilii, kua kwagh u kwagh a gbe u a mi la jighilii sha hanma shighe cii!

7, 8. (a) Yehova ka una yima ior nav ken mbamzeyol vev yô, ka nyi ka a hemba veren ishima sha mi? (b) Tese er Yehova u a zungu mhôônom la a wasen uumace mba ve yen la yô.

7 Yehova wa u ikyo tseegh ga, kpa ngu a agee shi zungu mhôônom, nahan una fatyô u wasen we u nôngon a mbamzeyol mba u tagher a mi ken uma la. (Ôr Pasalmi 147:5.) Alaghga u nenge wer, mbamzeyol ou mbara taver kpishi shi ikyav mbi u tee mbira yuhwa gande u mon. Aôndo fa mba mbamyen ou shi ka ‘a umbur er u lu vuulevu’ yô. (Ps. 103:14) Er se yen yô, ka se er akaa a shami ga kwa kimbir kimbir. Ka se vaa afanyô sha akaa agen a se ôr la man asaren a ase a kpeegh a ken ishima la shin iyuhwe i ken ishima yase la! Yehova ngu a mbamyen mban ken a na ga. Nahan kpa, mkav u a lu a mi sha kwagh wase la ngee kpishi shi a gande u timen fan kpaa!—Yes. 40:28.

 8 Alaghga u umbur er uwegh ku Yehova ku ageegh kura yange ku wase u u hemban mbamtaver mbagenev yô. (Yes. 41:10, 13) Nenge ase kwagh u anmgbian u kwase Kyoko u lu eren pania kpa va moughon yemen hen ijiir i he i i kaa ér a za pase kwagh her la ve iyol hingir u kpen un kpishi yum ne. Yehova yange tese ér un kav mbamzeyol mba anmgbian u kwase la nena? Ken mlu u Kyoko u he la, nenge er ior mba vea fatyô u fan er ishima lu un ker la lu vea na imôngo yô. Yange lu un er Yehova ngu ôron mkaanem man a nan nahan, ér: “U doom ishima sha ci u u ngu pania tseegh tsô ga, kpa ka sha ci u u ngu wan wam u kwase shi u tsegha iyol you sha ci wam. M soo mer i saan we iyol sha ci u u ngu môm ken Mbashiada av!” Uhembanagee la tese ér “mfe Na ngu a ikighir ga” sha kwagh wou nena?

YEHOVA NE SE AKAA A KWAGH A GBE SE A MI LA

9, 10. Ka kwagh u hiihii u nyi Yehova ka a er sha u nan se iwasena? Tese ikyav.

9 Ashighe agen alaghga u lu a mbamgbe mba iyolough. Ikyav i tesen yô, adooga ishima a yina u sha ci u u ngu a kwaghyan kpishi ga. Nahan kpa, Yehova ka a na kwaghyan a mende kpishi sha tar sha ci u hanma kwagh cii, kua gugôô je kpaa, zum u ve vaan la. (Ôr Pasalmi 147:8, 9.) Aluer Yehova ngu kôson gugôô yô, u fatyô u suur sha a na wer a na u akaa a iyolough a hange hange a kwagh a gbe u a mi la.—Ps. 37:25.

10 Kwagh u hemban cii je yô, Yehova ngu a na se kwaghyan u ken jijingi la, kua “bem u Aôndo u a gande hanma mfe wase cii” la. (Fil. 4:6, 7) Ikyav i tesen yô, nenge ase kwagh u Anmgbian Mutsuo vea kwase na, mba yange ve nenge gbenda u Yehova wase ve shighe u mngerem sar avenge ken tar u Japan ken inyom i 2011 la. Er ve unde sha haav mbu sha iyou ve yô, ve hingir u waren mngerem ma ma sar avenge la sha ikyughur. Nahan kpa, hanma kwagh u ve lu a mi cii nôngo u saan sha iyange la. Yange ve yav ken wuhe sha kpoyou ve u sha uhar u iyou ve i i vihi la. Sev mbu aven yô, ve gba keren kwagh u una wase ve vea taver ken jijingi yô. Kpa lu takerada u Mbashiada mba Yehova ve gberen hanma inyom, u ken inyom i 2006 (2006 Yearbook of Jehovah’s Witnesses) la tseegh ve zua a mi ye. Mutsuo bughun u yô, fese je ashe gber un sha itinekwagh i i kaa ér Mngerem ma Ma Sar Avenge sha Ajiir Kposo Kposo Ma Hemban Vihin Cii (The Deadliest Tsunamis Ever Recorded) la. Yange ve ôr kwagh u tartenger u ken icile i Sumatra ken inyom i 2004, u yiase i kaa ér, lu tartenger u hemban vihin cii la. Anmgbian Mutsuo vea kwase na mba er kwagh ne yô, ve haa mliam ashe. Ve nenge ér Aôndo er kwagh a ve kundu kundu shi tese ve dooshima sha u taver ve ishima ken jijingi sha shighe u kwagh a gbe ve a mi vough yô. Yehova tese ve dooshima sha u nan ve akaa a iyolough a kwagh gba ve a mi la kpaa. Yehova yange na ve akaa ne sha ikyev i anmgbianev vev mba ken jijingi la. Kpa kwagh u hemba taver ve ishima cii yô, lu ior mba nongo u Aôndo tsua ve ér ve za sôr tiônnongo ve la. Anmgbian Mutsuo kaa ér: “Yange m nenge mer Yehova ngu ikyua a hanma wase shi a wa se ikyo kpaa. Nahan kwagh ne sur se ishima tsung!” Aôndo yange hii nan se kwaghyan u ken jijingi la, been yô, mase kuren isharen yase i yolough la.

ZUA A IWASEN KEN TAHAV MBU AÔNDO MBU WAREN UMA LA

11. Gba u mba i sar ve u zuan a iwasen ken tahav mbu Aôndo mbu waren uma mbura vea er nyi?

11 Hanma shighe yô, Yehova ka a kegh iyol u ‘suen mbaasemaleghlegh’ shi wasen ve. (Ps. 147:6a) Er a kegh iyol u wasen se nahan kpa, se fatyô u zuan a iwasen na la nena? Gba u se ya ikyar a na kôôsôô. Kpa cii man se ya ikyar a na yô, gba u se lu  mbaasemaleghlegh. (Sef. 2:3) Mbaasemaleghlegh ka ve kegh Aôndo ér a kar a hanma iferkwagh kera kua atsan a ve cii. Yehova ka a lumun ambaaior la.

12, 13. (a) Cii man se zua a iwasen i Aôndo yô, gba u se palegh nyi? (b) Ka an ka i saan Yehova iyol a nanaa?

12 Heela tseegh ga, Aôndo ka a “shiligh a mbaaferev inya.” (Ps. 147:6b) Kwaghôron ne kpilighyol tsô! Cii man se zua a iwasen ken dooshima u Yehova u been mayange ga la, shi se palegh iyugh na yô, gba u se kôr kwagh u a ker un ihyom la ihyom. (Ps. 97:10) Ikyav i tesen yô, gba u se kôr idya ihyom. Kwagh ne tese ér, gba u se palegh hanma kwagh u una fatyô u nan se u eren imba kwaghbo la cii, kua u nengen ufoto mba ijimbagh. (Ps. 119:37; Mat. 5:28) Kwagh ne una taver tsô, kpa aluer se nôngo tsung se er nahan yô, se zua a iveren i Yehova.

13 Kpa cii man se hemba ityav mbin yô, gba u se suur sha Yehova, a lu sha tahav asev ga. Aluer se nôngo ser se war iyol yase sha “agee a nyinya la,” inja na yô, se mba suur sha uumace ser ve wase se nahan, a doo un kpa? Mayange ga cii! Shi gba u se suur sha “angahar a or,” se eren inja er se shin ma orumace ugen nana fatyô u yiman se ga. (Ps. 147:10) Kpa gba u se er msen hen Yehova, se zamber un ser a wase se. Ka sea zamber Yehova kwa kimbir kimbir ser a wase se kpa, mayange vôron u ungwan uzamber asev, er uumace mba wan ior kwagh nahan ga. Bibilo kaa ér: “Mba ve cie TER yô, ve doo Un ishima, kua mba ve veren asema, ve keghen erdoo Na la.” (Ps. 147:11) Er se fe ser ngu a erdoo man dooshima yô, se fatyô u nan jighjigh ser mayange una kende se ga shi una wase se u hemban asaren a ase a bo la cii.

14. Ka vangertiôr u nyi yange na orpasalmi ishimatavera?

14 Yehova na ityôkyaa i i ne ve se fatyô u lun a vangertiôr ser una wase ior nav shighe u kwagh a tser ve yô. Shighe u orpasalmi lu henen sha gbenda u Yehova hide a ior nav ken Yerusalem la, a wa icam sha kwagh u Aôndo a kaa ér: “A taver uishindan mba ucivir mba ihindagar you, A ver ônov ou ken a we doo doo; A na bem ken tar wou cii.” (Ps. 147:13, 14) Kwagh ne yange na orpasalmi la lu a vangertiôr ér, Aôndo una taver ucivir mba ihindagar sha er una kura mbacivir un yô!

Shighe u se nenge ser mbamtaver mba nôngon u hemban se yô, Mkaanem ma Aôndo ma a fatyô u wasen se nena? (Nenge ikyumhiange i sha 15-17 la)

15-17. (a) Ashighe agen alaghga se nenge mbamtaver asev nena, kpa Yehova ka a er tom a Mkaanem nam u wasen se nena? (b) Tese ikyav er ‘mkaanem ma Aôndo ma ze fefa je’ yô.

15 Alaghga u tagher a mbamtaver mba vea na u ishimayinan yô. Yehova una fatyô u nan we kwaghfan u una wase u u wan ishima yô. Orpasalmi la ôr kwagh u Aôndo kaa ér: “A tindi imo Na shin tar, mkaanem Nam ma zan fefa je.” Orpasalmi la ôron kwagh u Yehova ér, ka a ‘haa senou, a tsenda avure a a kôrough sha wuhe shi a kende mngerem Nam ma ma kôrough sha wuhe la’ been cii yô, a pine ér: “Ka an je nana cihi á tile hen mndorom Nama?” Shi a kaa ér Yehova ka a “tindi mkaanem Nam ma va sough ve.” (Ps. 147:15-18) Aôndo wase ua hembe kwaghfan man agee cii, u ka a na mngerem ma kôrough sha wuhe shi senou ve gba la, una fatyô u wasen we u hemban hanma mtaver u u tagher a mi la cii.

16 Nyian ne, Yehova ngu hemen se sha ikyev i Bibilo i i lu Mkaanem nam la. Shi “mkaanem Nam ma zan fefa je” sha ci u a kegh iyol u tesen se kwagh u se er ken jijingi shighe u i gbe u se er nahan yô. Nenge ase er ka wea ôr Bibilo man ityakerada i “wanakiriki u jighjigh man u fan kwagh” la, shi wea nenge vidio sha Ityôgh ki Televishen ki Mbashiada mba Yehova shi wea za hen ijiir yase i sha Intanet i jw.org la, shi wea lam a mbatamen shi wea kohol imôngo vea Mbakristu mbagenev ve, u zua a iwasen kpishi  yô. (Mat. 24:45) U nenge er ka a gba u Yehova una tese u kwagh u u er ken uma ve a er nahan fefa kpa?

17 Anmgbian u kwase Simone nenge er Mkaanem ma Aôndo ma lu a tahav yô. Yange nenge ér un gba kwagh ga je yô, lu henen ér Aôndo una fatyô u lumun un ga. Nahan kpa, sha ashighe a iyol kpe un la, er msen kpoghuloo ér Yehova a wase un. Shi yange na shighe na kpishi u henen Bibilo sha tseeneke na. A kaa ér: “Mayange je m ngu a nyôr ken zayol u m nenge a tahav mbu Yehova shi a tesem kwagh u me er ga ze.” Kwagh ne wase un nôngo sha afatyô na cii za hemen u lun a mnenge u vough.

18. U nenge wer Aôndo lumun we sha ci u nyi, man ka atôakyaa a nyi u lu a mi a ‘Wuese Tere’?

18 Orpasalmi yange fa er Aôndo lumun ior nav mba sha ayange a tsuaa la yô. Yange lu ikyurior ne tseegh Aôndo na i “mkaanem” nam kua “akaawan a Na man ajir a Na a ôron” ye. (Ôr Pasalmi 147:19, 20.) Nyian ne, ka se tseegh i yer se sha iti i Aôndo shin tar ye, man kwagh ne ka iveren kpen kpen. Er se fe Yehova shi Mkaanem nam ma lu eren tom ken a vese yô, se hingir u yan ikyar a na kôôsôô. U nenge er u lu a atôakyaa a injaa kpishi a “Wuese TER” shi taver mbagenev kpa ishima wer ve wuese un, er orngeren Pasalmi 147 la nahan kpa?