Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tsua Zwa Tiv

‘Yehova a Er sha Awashima Wou Cii’

‘Yehova a Er sha Awashima Wou Cii’

“I̱ saan we iyol ken TER, man Una na u asaren a ken ishima you ye.”—PS. 37:4.

ATSAM: 89, 140

1. Ka nyi i gbe u mba ve lu agumaior la vea tsua sha kwagh u mlu ve u ken hemene, kpa gba u ishima ia nyian ve ga sha ci u nyi? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

NE AGUMAIOR, alaghga tsô ne lumun ner, cii man ne za zende yô, doo u ne vande wan agoyol ve ne za ye. Uma ngu er ka zende nahan, man ka shighe u ne lu agumaior la je ne fatyô u wan agoyol sha ape ne soo u zan la ye. Sha kpôô yô, ka i lu ican kpishi u wan agoyol sha akaa. Wankwase ugen u i yer un ér Heather yô, kaa ér: “Kwagh la ka a cier iyol. Ka i gba u u tsua kwagh u u er sha ayange a uma wou cii yô.” Kpa taver ishima. Yehova kaa a ior nav ér: “De enger kenger sha mcie ga, gadia Mo M ngu Aôndo wou, M taver we, shi M wasen we.”—Yes. 41:10.

2. U fa wer Yehova soo ér we u wa agoyol sha akaa a a va u a msaanyol ken hemen la nena?

2 Yehova taver we ishima ér u wa agoyol sha kwagh u mlu wou u ken hemen la sha kwaghfan. (Orpa. 12:1; Mat. 6:20) A soo ér i saan we iyol. Ka wea nenge a akaa a Yehova a gbe la, shi wea ungwa a imo shi wea bende a ken zwa yô, u nenge a kwagh ne wang. Shi nenge er a we se ikyo shi a tesen se gbenda u hemban doon cii la yô. Yehova kaa a mba ve vende kwaghwan na la ér: “Ne tsuwa kwagh u a doom la ga yô. . . . Nenge, mbayev Av vea ember, kpa ne yô, kunya ua kôr ne; man  nenge, mbayev Av vea wa icam sha ci u iember ken ishima.” (Yes. 65:12-14) Ior mba Yehova ka vea tsua akaa ken uma sha kwaghfan yô, a zua a icivir.—Anz. 27:11.

MBAAWASHIMA MBA VEA VA U A MSAANYOL LA

3. Ka mbaawashima mba nyi nahan Yehova a soo ér we u lu a mini?

3 Ka mbaawashima mba nyi nahan Yehova a soo ér we u lu a mini? Yange gba uumace ér ve zua a msaanyol sha u fan un shi civir un sha mimi. (Ps. 128:1; Mat. 5:3) Kwagh u uumace kaha kpishi a annyamev mba Aôndo a gbe, mlu ve a saa sha u yan kwagh shi man mngerem shi maren ônov tseegh la. Aôndo soo ér i saan we iyol u wan agoyol sha akaa a annyamev ve eren ga yô. Orgban wou ka “Aôndo u dooshima” man “Aôndo u sar sar, NW” u a gbe uumace “sha inja i mlu Na” yô. (2 Kor. 13:11; 1 Tim. 1:11; Gen. 1:27) Aluer u kav Aôndo wase u se doo un ishima ne yô, a saan we iyol. I lu nahan kwagh u i er ken ivur ne la kure sha a we vough vee? Ivur shon kaa ér: “U nan a na kwagh hembe saan iyol a u ngohol a ngohol kwagh.” (Aer. 20:35) Ka mimi u hange hange u i gbe u se fa sha kwagh u uma je ne. Sha nahan yô, Yehova soo ér mbaawashima ou cii ve lu u tesen wer Aôndo man mbagenev doo u ishima.—Ôr Mateu 22:36-39.

4, 5. Ka nyi yange i na Yesu msaanyolo?

4 Yesu Kristu ver ikyav i hemban doon cii i agumaior a fatyô u dondon yô. Akperan nga ga, shighe u Yesu lu wanye la, numben shi eren akaa a nan un msaanyol. Mkaanem ma Aôndo kaa ér “shighe u ahan a sen . . . man shighe u yaren kwan” ngu. (Orpa. 3:4) Shi Yesu yange kporom ikyua a Yehova sha u henen Ruamabera. Shighe u lu anyom 12 la, kpiligh mbatesen mba ken tempel mbara iyol kpishi sha “mkav Na man sha mbamlumun Nav” mba lu nan sha akaa a ken jijingi la.—Luka 2:42, 46, 47.

5 Shighe u Yesu gande or kera la, saan un iyol. Lu nyi i na ve saan un iyolo? Yange fa je ér, ken akaa kpishi a Aôndo soo ér una er yô, lu u ‘yôôn Loho u Dedoo hen mbaatsanev shi bughun mbaapirashe ashe.’ (Luka 4:18, 19) Er Yesu lu eren ishima i Aôndo yô, saan un iyol. Pasalmi 40:8 pase er lu un ken ishima la, ér: “Doom u eren ishima You, Aôndo wam.” Yange i doo Yesu u tesen ior kwagh u Ter na u sha la. (Ôr Luka 10:21.) Shighe ugen la, tese kwase ugen kwagh sha kwagh u mcivir u mimi, been cii yô, kaa a mbahenen nav ér: “Kwaghyan Wam yô, ka u Me er ishima i u A tindim la, Me kure tom Na vough kpaa.” (Yoh. 4:31-34) Yesu yange zua a msaanyol sha u tesen Aôndo man mbagenev dooshima. We kpa ieren ne ia va u a msaanyol.

6. Ka a inja tsung u u pase Mbakristu mba ve vie la mbaawashima ou sha ci u nyi?

6 Mbakristu kpishi yange ve er pania shighe u ve lu agumaior la, nahan ve zua a msaanyol. Er nan u lam a ve mbagenev sha akaa a u we ishima u eren la ga? Bibilo kaa ér: “Mbaawashima ka ve bunde henpe idyu i teman i lu ga yô, kpa sha iwasen i mbawasenmhen imôngo la, ka ve lu taveraa.” (Anz. 15:22) Alaghga ior mba ve vie ken jijingi mban vea kaa a we ér tom u pasen kwagh ayange ayange la ua tese u kwagh u una wase u sha ayange a uma wou cii yô. Er Yesu vande ngohol ityesen hen Ter na u sha la nahan kpa, yange za hemen u henen kwagh shighe u lu eren tom na u pasen kwagh shin tar la. Ikyav i tesen yô, yange pasen ior loho u dedoo la sha gbenda u a kôr ve ken ishima yô, shi civir Aôndo sha mimi shighe u i lu tôvon un a ican la, nahan zua a msaanyol. (Ôr Yesaia 50:4; Heb. 5:8; 12:2) De se nenge nen igbenda igen i eren tom u pasen kwagh ayange ayange i ia fatyô u nan we msaanyol kpishi yô.

ER I HII VE TOM U GEMAN IOR HINGIR MBAHENEN LA U LU TOM U HEMBAN DOON CII YÔ

7. Ka i saan agumaior kpishi iyol u eren tom u geman ior hingir mbahenen la sha ci u nyi?

7 Yesu kaa ér: “Za . . . za gema nen akuraior cii a̱ hingir mbahenen . . . tesen nen ve.” (Mat. 28:19, 20) Aluer awashima wou ka u geman ior hingir mbahenen yô, tom u u soo u eren ne ka  u hemban doon cii, u ua va Aôndo a icivir yô. Shighe a karen yô, u fa tom la tsembelee, er ityom igen kpa ka i lu nahan. Semberee ne, anmgbian ugen u i yer un ér Timothy, u hii tom pania shighe u lu gumor la, kaa ér: “Ka i doom u eren tom u pasen kwagh ayange ayange la sha ci u ka gbenda u tesen Yehova mer a doom ishima. Sha hiihii la, m faantyô u hiin Bibilo i henen a or ga, kpa shighe kar yô, m yem hen haregh ugen, nahan ken atô u uwer môm tseegh, m hii u henen Bibilo a ior imôngo. Maa orgen u m henen Bibilo a na yô, hii u van mbamkombo ken Iyou i Tartor. Yange m ze Makeranta u Henen Bibilo Ú Anmgbianev mba Nomso mba Lun Kwav * la iwer ihiar m been yô, i tindim ér m za pase kwagh ijiir igen ape m hii u henen kwagh a iorov unyiin yô. Ka i doom u tesen ior, er m nenge icighan jijingi a lu geman uuma vev yô.”—1 Tes. 2:19.

8. Mbakristu mbagenev mba ve lu agumaior la uve ityough u eren tom u geman ior hingir mbahenen la nena?

8 Mbakristu mbagenev mba ve lu agumaior yô, hen zwa ugen. Ikyav i tesen yô, anmgbian ugen hen veghertar u North Amerika u i yer un ér Jacob yô, kaa ér: “Shighe u m lu anyom ataankarahar la, mbayevmakeranta mba se lu klase môm yô, lamen zwa Vietnamese. Yange m soo u ôron ve kwagh u Yehova, nahan shighe kar yô, m hen zwa ve la. Kwagh u vesen u m er sha u henen zwa Vietnamese la yô, lu sha u tôôn mbamgber mba Iyoukura mba ken zwa Buter la karen sha mbamgber mba Iyoukura i ken zwa Vietnamese la. Shi m kôr azende vea anmgbianev mba ve lu ken tiônnongo u eren mbamkombo ken zwa Vietnamese, u lu ikyua a mo la. M va nyer anyom 18 yô, m hii tom pania. Shighe kar yô, m za Makeranta u Henen Bibilo Ú Anmgbianev mba Nomso mba Lun Kwav la. Makeranta ne wasem u eren tom pania u m lu eren ape i lu mo tseegh m lu ortamen ken annongo ugen u a eren mbamkombo ken zwa Vietnamese ne yô. Nahan ka i kpiligh ior kpishi mba ve lamen zwa Vietnamese la iyol er m hen zwa ve ne yô. Ka mea za sha uya vev yô, ve ngohol mo, shi ashighe kpishi ka m hen Bibilo vea ve. Ve mbagenev hen Bibilo je yô, er batisema hegen.”—Nenge Aer. 2:7, 8.

9. Tom u geman ior hingir mbahenen la ka u wase or nan lu a mfe u injaa nena?

9 Tom u geman ior hingir mbahenen la ka u na u mfe, u ka a tese u u eren tom sha inja shi lamen a ior tsembelee shi lun a vangertiôr shi eren kwagh sha kwaghfan yô. (Anz. 21:5; 2 Tim. 2:24) Kpa tom u geman ior hingir mbahenen la ka u hemba nan we msaanyol cii, sha ci u ka u wase u u hemba fan u pasen ior akaa a u ne jighjigh a mi la ken Ruamabera. Shi ka u hen u eren tom vea Yehova ikyooso ikyooso kpaa.—1 Kor. 3:9.

10. Aluer ior lumun loho u dedoo la hen haregh wou ga je kpa, u fatyô u zuan a msaanyol sha u eren tom u geman ior hingir mbahenen la nena?

10 Aluer ka ior kpuaa tseegh ve lumun loho u dedoo la hen haregh wou je kpa, u fatyô u zuan a msaanyol. Tom u geman ior hingir mbahenen la ka tom u or môm ga. Tiônnongo cii ka a keren mbaasemaamimi. Er alaghga ka i lu anmgbian u nomso shin u kwase môm tseegh ka nan za zua a orhenen nahan kpa, se cii ka se er tom u keren ior la, nahan se cii se fatyô u ember. Ikyav i tesen yô, Anmgbian Brandon yange er tom pania anyom ataankaranyiin hen haregh u ior lumun u keghen ato a na ga yô. A kaa ér: “Ka i doom u pasen mbagenev loho u dedoo sha ci u ka kwagh u Yehova a kaa ér se er je la. Yange m hii tom pania shighe u m bee makeranta ica lu a gba ga la. Ka i doom u taver anmgbianev mba ve lu agumaior ken tiônnongo wase la ishima, nahan nengen er ve lu vesen ken jijingi yô. Yange m ze Makeranta u Henen Bibilo Ú Anmgbianev mba Nomso mba Lun Kwav la yô, i nam tom pania ugen. Er mayange je m lu a hen kwagh a or zan zan nan hingir u eren batisema ga nahan kpa, mbagenev yô, ve er nahan. Nahan cii kpa, saan mo iyol kpishi er yange m wa agoyol u eren tom u geman ior hingir mbahenen ne ayange ayange yô.”—Orpa. 11:6.

 APE MBAAWASHIMA OU VEA FATYÔ U ZAN A WE LA

11. Ka icighantom u nyi agumaior kpishi ve er saan saana?

11 Se mba a aan kpishi a eren Yehova tom. Ikyav i tesen yô, agumaior kpishi ka a na ayol a ve sha u eren tom u maan kwagh la. Gba u a maa Ayou a Tartor uderi imôngo. Tom u maan Ayou a Tartor ne ka icighantom u ka a va Aôndo a icivir, shi una fatyô u van we a msaanyol yô. Ka sea eren tom u maan kwagh la vea anmgbianev mbagenev yô, i saan se iyol, er ityom igen i i lu icighan la kpa ka i lu nahan. Tom u maan ayou a civir Aôndo ker la ka u na u mfe sha ci u ka u tese u u palegh iyolvihin shi eren tom sha gbashima shi eren kwagh ken mzough vea mba ve lu hemen la.

Averen kpishi nga keghen mba ve lu eren tom u pasen kwagh ayange ayange la (Nenge ikyumhiange i sha 11-13 la)

12. Tom pania ua fatyô u bughun we aan agen a eren Yehova tom nena?

12 Anmgbian ugen u i yer un ér Kevin yô, kaa ér: “Hii shighe u m lu wanye la je, m soo mer me va er tom u pasen kwagh ayange ayange la sha ci u Yehova. Nahan m va nyer anyom 19 yô, m hii u eren tom pania. Yange m kure mbamgbe av sha u wasen anmgbian ugen sha ashighe ashighe u maan kwagh. Yange m hen u manden haav mbu iyough shi wan uwindou man ihinda. Shighe kar yô, m er tom anyom ahar vea anmgbianev mbagenev mba ve lu wasen u sôron Ayou a Tartor man uya mba anmgbianev, mba ijeverahumbe vihi la. Nahan yange m ongo mer kwagh gba sha mbamaankwagh shin tar u South Afrika yô, m nger apelekeshen, maa i lôhôm je. Hegen u m lu ken Afrika ne, ka mea maan Iyou i Tartor ukasua kpuaa, mea been yô, m mough m gba za maan igen. Mba m maan kwagh vea ve la mba er ka tsombor wam nahan. Se mba tse imôngo shi se mba henen Bibilo imôngo shi se mba eren tom imôngo. Shi hanma kasua ka i doom u pasen kwagh vea anmgbianev mba hen ityônya mbara imôngo. Akaa a yange m tsua u eren shighe u m lu wanye la na yô, m zua a msaanyol u yange m hen mer me zua a mi ga yô.”

13. Tom u Betel ka u na agumaior msaanyol nena?

13 Mbagenev mba yange ve kure awashima ve  u eren Yehova tom ayange ayange la yô, mba eren tom shin Betel hegen. Tom u Betel ka u na u msaanyol ken uma sha ci u hanma kwagh u u lu eren cii ka sha ci u Yehova. Tsombor u Betel ka u wase sha u nan anmgbianev kwaghyan u ken jijingi. Anmgbian ugen u a lu eren tom shin Betel, u i yer un ér Dustin yô, kaa ér: “Shighe u m lu anyom ataankaranyiin la je, m wa ishima u va eren tom pania, nahan m va been makeranta yô, m hii pania u eren. M eren pania inyom kar i môm man tiôn yô, i lôhôm shin Betel, ape m za hen u eren tom a akeke a gberen ityakerada la, maa shighe kar yô, m gema ngeren akaa a a wase kômputa u eren ma tom u i soo ér a er yô. Er m lu shin Betel ne, ka i doom u hiin ungwan er tom u geman ior hingir mbahenen la u lu zan hemen sha tar cii yô. Doom u eren tom heen sha ci u kwagh u se eren heen ne, ka a na ior ve kporom ikyua a Yehova.”

U WA ISHIMA U VA EREN NYI KEN HEMENE?

14. U fatyô u wan agoyol u va eren tom u pasen kwagh ayange ayange la nena?

14 U fatyô u wan agoyol u va eren tom u pasen kwagh ayange ayange la nena? Aeren a Orkristu la aa wase u u hemba fan u eren tom u pasen kwagh ayange ayange la sha ci u Yehova. Kwagh ne hemba ngun a inja a hanma kwagh ugen cii. Sha nahan yô, henen Mkaanem ma Aôndo sha gbashima shi gbidyen kwar sha mi zulee shi ker igbenda i pasen kwagh u jighjigh wou u nan ken mbamkombo mba tiônnongo. Ken anyom a u lu henen makeranta ne, u fatyô u zuan a mfe man kwaghfan sha u pasen loho u dedoo la. Nôngo kwagh u ior a gba u ishima, nahan pinen ve mnenge u ve lu a mi sha kwagh la sha kwaghfan shi keghen ato a mlumun ve. Shi u fatyô u nan iyol you u eren akaa ken tiônnongo, er u esen shi sôron Iyou i Tartor nahan. Ka i doo Yehova u eren tom a ior mba ve lu a ieren i hiden a iyol ve ijime la. (Ôr Pasalmi 110:3; Aer. 6:1-3) Apostoli Paulu yange lôhô Timoteu ér a kohol un u eren tom mishen sha ci u ‘anmgbianev ve lu wuese un.’—Aer. 16:1-5.

15. U fatyô u wan agoyol u va kuren mbamgbe ou nena?

15 Gba u mba ve lu eren tom u pasen kwagh ayange ayange la vea kuren mbamgbe vev. (Aer. 18:2, 3) Adooga u fatyô u henen makeranta kpuaa sha er u kuma u eren ma tom u u lu hen ijiir i u lu her la sha ashighe ashighe yô. Er u lu wan agoyol la, u fatyô u lamen a ortamen u sôron atôônanongo wou kua upania mba ve lu hen ningir wou la. Pine ve ve ôr u tom u upania vea fatyô u eren yô. Shi er Bibilo i kaa nahan, “wa TER aeren a ou cii sha ikyev, yô, mbaawashima ou kpaa vea kure sha mi vough.”—Anz. 16:3; 20:18.

16. Aluer u ngu eren tom u pasen kwagh ayange ayange la zum u u lu gumor la yô, kwagh la una wase u u va eren ityom igen ken hemen nena?

16 U fatyô u lun a vangertiôr wer Yehova soo ér we u “kor ave” sha uma u doon tsung u ken hemen la. (Ôr 1 Timoteu 6:18, 19.) Tom u pasen kwagh ayange ayange la ka u na u fa anmgbianev mba ve kpa ve pasen kwagh ayange ayange la, shi ka u wase u u lu Orkristu u nan vie ken jijingi yô. Ior kpishi kav ér, tom u pasen kwagh ayange ayange u ve er shighe u ve lu agumaior la, wase ivese ve hemba doon cii. Ashighe kpishi, mba ve er tom pania cii ve ve vese ayol a ve la, ka ve za hemen u eren tom pania imôngo zum u ve vese ayol a ve kera la kpaa.—Rom. 16:3, 4.

17, 18. U fatyô u hiin u wan agoyol sha kwagh ken ishima nena?

17 Ka u hii u wan agoyol sha kwagh ken ishima. Pasalmi 20:4 ôr kwagh u Yehova ér: “A̱ na u sha isharen i ken ishima you, shi A̱ er sha awashima wou cii” kpaa. Sha nahan yô, hen sha kwagh u u soo u eren a uma wou la. Hen sha tom u Yehova a lu eren hen shighe wase ne, man er we kpa u fatyô u eren u yô. Maa awashima wou a lu u eren kwagh u doon un.

18 Aluer u ngu eren Yehova tom ayange ayange yô, kwagh la una na u msaanyol tsung sha ci u ka gbenda u ka u na Aôndo icivir ken uma wou je la. Sha nahan yô, “i̱ saan we iyol ken TER, man Una na u asaren a ken ishima you ye.”—Ps. 37:4.

^ par. 7 Mba yer makeranta ne hegen ér Makeranta u Mbapasen Ivangeli i Tartor.