“Kôr nen akar sha inyaregh ki ki lu perapera ga ne.”—LUKA 16:9.

ATSAM: 32, 154

1, 2. Er se lu ken tar ne yô, atsanaior aa za hemen u lun gbem sha ci u nyi?

GBENDA u zuan a inyaregh ken tar u ainge ne taver kpishi shi mimi kpa ngu ker ga. Agumaior nga keren tom kpa nga zuan a mi ga. Ior kpishi ka ve ver uuma vev sha zongo sha u moughon yemen ken ityar i i hembe lun a kwagh ave kpishi la. Ican samber sha tar wuee je yô, kua ken ityar i i lu a kwagh ave kpishi la je kpaa. Shi mkposo u a lu hen atô u mbainyarev vea mbaatsanev la kpa, ngu seer a seer. I ker ahaba semberee ne nahan ér, aluer se tôô ser sha tar cii ior mba sha mi 100 yô, or 1 tseegh ken a ve nan ngu a inyaregh ki ki hembe ki iorov mba 99 mbara cii yô. Er i taver u fan kwagh ne jighilii nahan kpa, or môm u tunan ér ior ubiliôn imôngo gba ican kpishi, kpa mbagenev gema mba a inyaregh ki icombor ve ia fatyô u vihin ikyov ikyov la je kpa nan ngu ga. Yesu yange kav kwagh u vihin tsung ne, a kaa ér: “Ne mba a mbaatsanev a ven imôngo gbem” je. (Mar. 14:7) Mkposo ngu hen atô u atsanaior man mbainyarev sha ci u nyi?

2 Yesu yange fa je ér, ican i inyar i ken tar ainge ne ia za hemen zan zan Tartor u Aôndo ua kar van. Pati man kwaghaôndo kua kpenga u sha hua u u til sha ityough ki “mbakasuav,” mba i er kwagh ve ken Mpase 18:3 la cii mba vegher u tar u Satan ne. Er ior mba Aôndo ve lu paleghaa a pati man kwaghaôndo u aiegh sha hanma gbenda cii nahan kpa, mba hemban iyenge ken ve vea fatyô u palegh kpengaeren u u lu vegher u tar u Satan ne vindi vindi ga.

3. Ka mbampin mba nyi se lu timen sha mini?

 3 Er se lu Mbakristu yô, doo u se tôv se fa mnenge wase sha kwagh u kpenga u i lu eren ken tar nyian ne, nahan se pine ayol ase mbampin er mban nahan, ser: ‘Me er tom a uyôughyôughmbaakaav av sha u tesen er m ne Aôndo jighjigh nena? Me pande u eren kpenga ken tar ne nena? Ka nyi i tese ér, ior mba Aôndo suur sha a na vangertiôr hen shighe u taver nee?’

INJAKWAGH I SHA KWAGH U WANAKIRIKI U LU OR U MIMI GA LA

4, 5. (a) Ka zayol u nyi wanakiriki u ken injakwagh i Yesu la tagher a mini? (b) Ka kwaghwan u nyi Yesu wa mbadondon unu?

4 Ôr Luka 16:1-9. Gba u se hen kwagh ken injakwagh i Yesu ôr sha kwagh u wanakiriki u lu or u mimi ga la. Yange mba yer wanakiriki la ijir ér ngu vihin inyaregh dang dang cii yô, a er “kwagh sha kwaghfan” sha u ‘kôron akar’ vea mba vea wase un shighe u a dugh un sha tom u nengen sha inyar kera yô. * Jighilii yô, Yesu lu taver mbahenen nav asema ér ve eren anyighe sha er vea nôngo a uma ken tar ne ga. Yesu ôr kwagh u ieren i mimi ga la ér ka i “ônov mba ken tar u ainge ne,” kpa ôr injakwagh ne sha u tesen ve kwagh u hange hange ugen.

5 Yesu yange fa je ér, a taver mbadondon un kpishi u nôngon a uma ken tar u u we anyighe ne, er wanakiriki la nahan. Sha nahan yô, a taver ve ishima ér: “Kôr nen akar sha inyaregh ki ki lu perapera ga ne, sha u zum u kia kera lu ga yô, [Yehova man Yesu] vea lumun ne ken atumbe a tsôron yô.” Se fatyô u henen nyi ken kwaghwan u Yesu nee?

6. Er nan ve se fe ser Aôndo yange wa ishima ér ior ve eren kpenga ga?

6 Er Yesu yange pase er hii ve yila inyaregh ér ka kwagh u “perapera ga” nahan kpa, Bibilo pase wang ér, Aôndo yange wa ishima ér ior ve eren kpenga ga. Yehova yange na Adam man Ifa akaa a kwagh gba ve a mi la mgbeghaa ken sule u Eden. (Gen. 2:15, 16) Shighe kar yô, icighan jijingi sen sha mba i shighe ve mkurem ken tiônnongo u Kristu u sha ayange a mbaapostoli la, nahan “akaa a hanmô ve nan lu a mi la yô, ma or kera kaa ér, ka kwagh u nan iyol i nan je la ga, ve nungwa akaa a ve lu a mi la hingir kwagh môm.” (Aer. 4:32) Profeti Yesaia yange tsengapasen shighe u uumace cii vea ya dyako sha akaa a a lu shin tar ne cii la. (Yes. 25:6-9; 65:21, 22) Kpa cii man shighe la yô, a gba u mbadondon Yesu vea er tom a “inyaregh ki ki lu perapera ga,” ki ken tar u ainge ne “sha kwaghfan,” sha u nôngon a uma sha gbenda u a doo Aôndo a ve yô.

EREN TOM A INYAREGH KI KI LU PERAPERA GA NE SHA KWAGHFAN

7. Ka kwaghwan u nyi a lu ken Luka 16:10-13 laa?

7 Ôr Luka 16:10-13. Wanakiriki u ken injakwagh i Yesu la yange kôr azende sha ci u mtsera na. Nahan kpa, Yesu taver mbadondon un ishima ér ve lu akar a Yehova man Yesu sha ci u mtsera ve ga. Avur a a dondo sha injakwagh shon la ôr kwagh u eren tom a “inyaregh ki ki lu perapera ga” la sha gbenda u tesen ér se na Aôndo jighjigh. Kwagh u Yesu lu ôron jighilii yô ka un ne, ér: Se fatyô u ‘tesen jighjigh u nan’ shighe u se zough a inyaregh kin yô, shin eren tom a ki sha gbenda u injaa. Nena yô?

8, 9. Tese akav a pasen er mbagenev ve lu tesen jighjigh u nan sha u eren tom a inyaregh ki ki lu perapera ga ne sha inja yô?

8 Gbenda ugen u ka se tese jighjigh u nan sha akaa a iyolough a se lu a mi la yô, ka u eren iyua sha inyar sha u suen tom u pasen kwagh tar sha won cii u Yesu tsengaôron la. (Mat. 24:14) Wankwase ugen ken tar u India yange ver anakwati u koson inyaregh, nahan lu wan inyaregh shimi kure kure, je yô a venda u yamen akaa a mbayev numben a mi je kpaa. Inyaregh ki va ivin shin anakwati la yô, a dugh ki a na ér i er tom a mi u suen tom u pasen kwagh la. Anmgbian u nomso ugen ken tar u India u a lu a sule u akeve  yô, yange er afishi a geman kwagh ken zwa Malayalam a hen ityônya la iyua sha akeve kpishi, sha ci u a fa je ér, er ka i gba u afishi la aa yam akeve yô, aluer un er iyua sha akeve yô, a hemba wasen afishi la a inyaregh. Ka kwagh u i yer ér kwaghfan u mimi je la. Kape anmgbianev asev mba ken tar u Greece la kpa ka ve eren iyua sha mkurem ma olev man kwaghyan u i eren sha atumba la, kua akaayan agen hanma shighe sha ci u tsombor u Betel je la.

9 Anmgbian u nomso ugen ken tar u Sri Lanka u a yem ken tar ugen yô, na ya na u lu a mi ken Sri Lanka la ér i eren mbamkombo man mbamkohol her, shi mba ve eren tom u tartor ayange ayange la ve tsaan her. Er anmgbian la a de inyaregh ki kar un nahan kpa, a gema a er kwagh u a lu mbapasenkwagh mba hen ityônya mba ve lu a kwagh ave kpishi ga la a iwasen tsung. Ken tar u i we atabam sha tom wase kpa, anmgbianev ka ve gema uya vev ve hingir Ayou a Tartor sha er upania kua mbagenev mba ve lu a kwagh ave kpishi ga la, vea lu a ijiir i kohol her, a u kimbin kwagh sha mi shio yô.

10. Ka averen agen a nyi ka se zua a mi sha u nan kwagh wuee?

10 Akav a se tese sha heen ne pase er ior mba Aôndo ve “lu jighjigh sha ankwagh u kiriki” yô, inja na yô, ka gbenda u ve eren tom a uyôughyôughmbaakaav vev mba ve kom sha uyôughyôughmbaakaav mba ken jijingi ga je la. (Luka 16:10) Ior mba ve lu azende a Yehova ne nenge akaa a ve de a kar ve la nena? Ve fa je ér, aluer mba nan kwagh mgbeghaa yô, kwagh la una na vea zua a uyôughyôughmbaakaav mba “mimi.” (Luka 16:11) Anmgbian u kwase ugen u a eren iyua hanma shighe sha u suen tom u Tartor la yô, pase iveren i un zough a mi yô, ér: “Er m eren iyua sha uyôughyôughmbaakaav av wuee yô, kwagh u doon tsung erem ken anyom a karen ne. M nenge mer, ka mea eren iyua sha uyôughyôughmbaakaav wuee yô, m hemban eren kwagh a mbagenev sha gbenda u injaa. Shi ka m hemban den mbagenev kwaghbo wuee shi ka m wa ishima a ve shi m yen ishima shighe u or vem ahenge ga shi m ongo kwaghwan.” Ior kpishi kav ér, ka vea naan kwagh wuee yô, kwagh ne a na ve lu yôughyôugh ken jijingi.—Ps. 112:5; Anz. 22:9.

11. (a) Aluer se mba nan kwagh wuee yô, se lu tesen ser se mba a “kwaghfan u mimi” nena? (b) Ka nyi i lu zan hemen hen atô u ior mba Aôndo nyiana? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

11 Ka sea eren tom a uyôughyôughmbaakaav asev u suen tom u Tartor yô, kwagh la a tese ér se mba eren tom a “kwaghfan u mimi” la sha gbenda ugen. Gbenda shon yô, uyôughyôughmbaakaav mbara ka ve bugh se ian i wasen mbagenev. Mba ve lu a akaa a taregh ne, kpa ve lu sha ian i eren tom u pasen kwagh ayange ayange ga, shin moughon yemen ijiir igen ga la, ka ve zua a msaanyol sha u fan er uiyua vev mbara ve lu suen tom u pasen kwagh u mbagenev ve lu eren la yô. (Anz. 19:17) Uiyua mba ior ve eren sha asema a ve la ka ve wase u gberen ityakerada shi suen tom u pasen kwagh u i eren sha uharegh mba ior ve kungu ican tsung, kpa i gem i sar ve kpishi u ungwan akaa a ken jijingi la. Ken ityar er Congo man Madagascar kua Rwanda nahan, ashighe kpishi yange i gba u anmgbianev vea tsua kwaghmôm ken akaa ahar ne. Ve er nahan anyom kpishi. Yange i gba u vea tsua u yamen kwaghyan sha ci u icombor ve gayô yamen ukôpi mba Bibilo i i taver ishe je i kom sha inyaregh ki or zough a mi ken kasua jimin shin sha uwer jimin la. Kpa hegen, er ior kpishi ve eren uiyua shi ‘kwagh u ve lu a mi kpishi la a̱  wasen sha ibanave i mbagenev yô,’ nongo u Yehova sue tom u kwaghgeman shi samber a Ubibilo sha er hanma or ken icombor la kua hanma or u henen Bibilo u ijen i ken jijingi i ker nan la cii, nana lu a kôpi u Bibilo i nan yô. (Ôr 2 Mbakorinte 8:13-15.) Sha nahan yô, Yehova soo ér mba ve eren uiyua man mba ve zough a iwasen ken uiyua mba shon la cii ve lu akar a na.

DE ‘CIMIN IYOL SHA AKAA A UMA U TAR NE’ KPISHI GA

12. Aberaham yange tese ér un suur sha Aôndo nena?

12 Gbenda ugen u se fatyô u yan ikyar vea Yehova yô, ka sha u nyôron iyol ken kpenga u i eren ken tar ne la kpishi ga, kpa geman eren tom a mbamlu asev mbara u keren uyôughyôughmbaakaav mba “mimi.” Aberaham, orjighjigh u sha ayange a tsuaa la, yange ungwa imo i Yehova, nahan undu gar u Ur u lu yôughyôugh la, yem lu za tsan ken utenti sha er una ya ikyar vea Yehova yô. (Heb. 11:8-10) Hanma shighe yô, Aberaham veren ashe hen Aôndo u a lu Imbor i uyôughyôughmbaakaav mba mimi la, mayange ker uyôughyôughmbaakaav mba vea tese ér un suur sha Aôndo ga la ze. (Gen. 14:22, 23) Yesu yange taver se ishima ér se lu a imba jighjigh u nan ne sha u ôron kwagh u gumor ugen u lu ornyar la, ér: “A lu u ka lun vough yô, za za tôô akaa a u lu a mi, tee, na mbaatsanev, tsô ú lu a kwagh u injaa Sha; yô, hide va dondo sha a Mo.” (Mat. 19:21) Or la lu a jighjigh u nan er Aberaham nahan ga, kpa mbagenev ve tese ér ve suur sha Aôndo vangertiôr.

13. (a) Ka nyi kwagh Paulu yange wa Timoteu? (b) Se fatyô u dondon kwaghwan u Paulu la nyian nena?

13 Timoteu lu orjighjigh. Paulu yange yilan Timoteu ér “orutya u dedoo u Kristu Yesu” yô, shi a kaa ér: “Ma orutya u nan lu nôngon ityav ave yô nan cimin iyol i nan sha akaa a uma u tar ne ga, gadia ka u nana̱ er kwagh u doon or u a tsough nan sha ci u utya la.” (2 Tim. 2:3, 4) Mbadondon Yesu nyian kua ikyum i mbapasenkwagh ayange ayange mba hemban miliôn môm nahan, mba dondon kwaghwan u Paulu la, er mbamlu vev ve ne ve ian la. Ka ve umbur kwaghwan u a kaa ér “or u yan injô yô, ka kpan u or u nan injô la,” nahan kwagh ne a wase ve u palegh mkighir u tar u u kase ve ne, kua kasua u i yôôn sha u ve yam akaa la. (Anz. 22:7) Satan hembe soon ér se na shighe man agee a ase cii u eren kpenga u ken tar na ne, je yô, se hingir ikpan i kpenga u eren. Akaa agen a se tsough u eren la, aa fatyô u nan inyaregh kia kôr se kpan anyom imôngo. Ka sea gba zegeinjô ser se maa ya shin se za makeranta shin se yam mato u taver ishe gayô se er ikyumen ivese yô, kwagh ne a na se hingir u nyôron ken zayol u inyar u vesen. Ka sea pande akaa kpishi ken uma shi sea pande anzô a gban kua inyaregh ki vihin kpishi, sha er se hingir ikpan i Aôndo, a lu ikpan i kpenga u i eren ken tar u ainge ne ga yô, se mba tesen ser se mba a kwaghfan u mimi la.—1 Tim. 6:10.

14. Gba u se kange ishima u eren nyi? Tese akav.

14 Cii man se pande akaa kpishi ken uma yô, gba u se fa akaa a a lu a vesen la. Orgen vea kwase na yange ve lu a kômpeni u varen akaa u u vaan ve a inyaregh kpishi yô. Nahan kpa, er va sar ve u shi hiden eren tom u pasen kwagh ayange ayange la yô, ve tee kômpeni la, man tsomnger ve kua uyôughyôughmbaakaav mbagenev. Maa ve na ayol a ve u za wasen tom u maan afishi a shin itine a hen gar u Warwick, kpentar u New York la. Kwagh ne na ve iveren i doon tsung, sha ci u or la vea kwase na ve za er tom shin Betel vea wan ve u kwase man nom na sha ukasua kpuaa, kua mbamaren mba or la, mba ve kpa ve er tom u hen Warwick la yô. Anmgbian u kwase ugen u a lu pania ken kpentar u Colorado, tar u Amerika yô, yange eren tom hen banke ugen sha ashighe ashighe. Er fa tom tsema tsema yô, kwagh ne doo mba ve tôô un tom la kpishi je yô, ve kaa ér a gema yaren tom hanma shighe, nahan vea kimbin un inyaregh a hemban ki i vanden kimbin un la kwa tar. Nahan kpa, er lu u tom ne ua na una kera faantyô u veren ishima sha tom na u pasen kwagh la ga  yô, a venda tom u ua vaan un a inyaregh vôôr ne. Ngun ka di akav kpuaa a ken akaa kpishi a ior mba Yehova ve de a kar ve yô. Ka sea kange ishima u veren kwagh u Tartor hiihii yô, kwagh la a tese ér ikyar i se ye a Yehova la man uyôughyôughmbaakaav mba ken jijingi gba se kwagh hemba kwagh u kpenga u i eren ken tar u ainge ne ua fatyô u nan se la.

SHIGHE U UYÔUGHYÔUGHMBAAKAAV VE KERA LU GA YÔ

15. Ka uyôughyôughmbaakaav mba nyi ka ve hemba van se a mkom ken uma?

15 Aluer or ngu yôughyôugh tsô maa tese ér Aôndo haa nan iveren ga. Ka mba ve “lu mbanyarev sha aeren a dedoo” la, Yehova ngu a haa ve iveren ye. (Ôr 1 Timoteu 6:17-19.) Ikyav i tesen yô, Anmgbian u kwase Lucia * yange ongo ér kwagh gba sha mbapasenkwagh ken tar u Albania yô, mough ken tar u Italia ken inyom i 1993 la yem ken tar u Albania a tom u suen iyol na shio, kpa gema suur sha Yehova vangertiôr. Yange yemen ken tar la yô, za hen zwa Albania fa u tsema tsema, maa a wase iorov mba hemban er 60 nahan, ve tsegha ayol a ve. Er ior mba civir Aôndo kpishi ve lu pasen kwagh hen uharegh mba ior ve lumun loho wase ga nahan kpa, nyityôkwagh i se er sha u wasen mbagenev ve fa shi ve lu sha gbenda u uma la cii, ka kwagh u una lu se man ve a inja gbem sha won yô.—Mat. 6:20.

16. (a) Ka nyi i lu keghen kpenga u i eren ken tar nyian laa? (b) Gba u kwagh u se fe sha kwagh u una va er ken hemen la una bende a gbenda u se nengen uyôughyôughmbaakaav la nena?

16 Yesu kaa ér: ‘zum u inyaregh ki ki lu perapera ga ne kia kera lu ga’ la, lu kaan jighilii ér kia va kera lu ga. (Luka 16:9) Ubanke mba ve gbe hegen shi inyaregh kpa ki ban kpishi ken ayange a masejime ne la, ka di ankwagh u kpuaa tseegh tsô, sha ci u kwagh u vesen u a sôôn eren tar sha won cii la, una hemba kwagh u a lu eren hegen ne ica je. Akaa a i eren ken tar u Satan ne la, inja na yô, ka pati man kwaghaôndo kua kpenga cii aa va gba keng a bunde ga. Profeti Esekiel man profeti Sefania yange ve tsengaôron ér, zenaria man azurfa, mba mbakpengav mba ken tar ne ve nenge ve ér ka akaainjaa anyom uderi imôngo hegen ne la cii, vea va hingir gbilinkwagh. (Esek. 7:19; Sef. 1:18) Aluer se va zurum a ku ken tar ne, maa se kav ser yange se de uyôughyôughmbaakaav mba ken jijingi mba mimi la kar se sha ci u se ombo “inyaregh ki ki lu perapera ga” ki taregh ne yô, a lu se nena? A lu se vough er or u nan er tom sha ayange a uma u nan cii u ombon inyaregh, kpa nan va mase kaven ér inyaregh kira ka jebu la nahan. (Anz. 18:11) Sha mimi yô, inyaregh kira cii kia va gba kwagh ga. Nahan yô, ian i u lu a mi u eren tom a inyaregh kira u ‘kôron akar’ vea Yehova man Yesu la, i de karen we ga. Nyityôkwagh i se fetyô u eren sha u suen Tartor u Yehova la cii, una na se lu yôughyôugh ken jijingi.

17, 18. Ka nyi i lu keghen akar a Aôndo?

17 Shighe u Tartor u Aôndo ua va la, haya u kimbin man anzô a gban aa kera lu ga, shi kwaghyan una dumbur shi una lu gbilin, shi icigh kua mbatwerev kpaa vea kera lu ga. Nahan mba ve lu vegher u tsombor u Yehova u shin tar ne la vea ya dyako sha akaa a hemban doon cii a shin tar ne. Zenaria man azurfa kua akaainjaa aa lu sha ci u eren hwe, vea lu sha ci u kpenga u eren a mi zuan a inyaregh ga. Ikyon man awen kua myom ma doon tsung vea de ishar shi vea lu gbilin sha ci u maan uya mba doon ashe a mi. Azende a ase aa naan se iwasen sha kwagh sha ci u doo ve eren nahan, a lu sha ci u ve soo u zuan a inyaregh ga. Hen shighe la, a due a gbenda u he u karen akaa a a lu ken tar ne la cii, a yina a or ga.

18 Se ter ka di akaa kpuaa tseegh ken akaa kpishi a mba ve lu akar a Yehova man Yesu vea va ya dyako sha mi yô. A va saan mba civir Yehova mba shin tar ne iyol tsung, shighe u vea ungwa mkaanem ma Yesu man, ér: “Va nen, ne mba i saan ne iyol mba Terem, ya nen dyako u tartor u i ver sha ci wen hii sha igbetar je la.”—Mat. 25:34.

^ par. 4 Yange a yila wanakiriki la ijir a lu shami shin a lu shami ga kpa, ngura Yesu pase ga. Ishember i ken zwa Grika i i gem ken Luka 16:1 ér ‘yila ijir’ la tese ér alaghga yange i wa wanakiriki la kwagh iyol. Nahan kpa, Yesu hemba veren ishima sha kwagh u wanakiriki ne er la, lu sha atôakyaa a a na ve i dugh un sha tom kera la ga.

^ par. 15 I nger kwagh u uma u Lucia Moussanett la ken magazin u Awake!, mgber u Jun 22, 2003 peeji 18-22 la.