Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha itinekwagh i vesen i sha uhar

Aver yem sha mver u atineakaa

Mbashiada mba Yehova

Tiv

Iyoukura (I Henen)  |  Julai 2017

‘Vaa Nen a Mba Ve Vaan la Imôngo’

‘Vaa Nen a Mba Ve Vaan la Imôngo’

“Taver nen ayol a en asema, wasen nen ayol a en.” —1 TES. 5:11.

ATSAM: 121, 75

1, 2. Gba u se time sha gbenda u surun mba ior vev ve saa ku la asema sha ci u nyi? (Nenge foto u a lu sha mhii u ngeren ne la.)

ANMGBIAN u kwase Susi kaa ér: “Er wan wase u nomso yange kpe lu nôngon u kuman inyom nahan kpa, ku na za hemen u nyoon se her tsung.” Anmgbian u nomso ugen kaa ér, shighe u kwase na va saa ku kpoo la, “nyoon un saa her.” Kwagh ka a er i vihi yô, mbagenev kpishi mba tagher a imba ican ne. Alaghga ior mbagenev kpishi ken tiônnongo u Kristu vea ver ishima ér, ior vev vea saa ku cii man Armagedon ga. Aluer or wou nan saa ku shin wea fa or u nan lu zungwen ku u or u nan yô, alaghga u pine wer: ‘Mba ve lu zungwen ku u or ve la vea fatyô u zuan a ishimasurun nena?’

2 Alaghga u ungwa ior kaa ér, shighe ka una karen yô, mnyoon wase la a pande tsung. Nahan kpa, shighe ka una kar tseegh tsô maa or zua a ishimasurunuu? Ei. Kwasecôghol ugen kaa ér: “Kwagh u a lu jighilii yô, ka kwagh u or nan er a shighe u nan la una wase nan u panden mnyoon la ye.” Sha mimi yô, ka sea er kwagh u wasen se u nôngon a ishimavihin yase la yô, alaghga shighe una karen yô i panden kure kure, vough er ivav i sha iyol nahan. Ka nyi jighilii  nahan ia fatyô u wasen mba ior vev ve saa ku la u nôngon a ishimavihini?

YEHOVA KA “AÔNDO U A LU A ISHIMASURUN CII” YÔ

3, 4. Se fatyô u lun a vangertiôr ser Yehova kav er i gbe u a sur or u nan lu zungwen ku la ishima sha ci u nyi?

3 Akperan nga ga, ka Yehova Ter wase u sha u a zungu mhôônom la a lu imbor i ishimasurun ye. (Ôr 2 Mbakorinte 1:3, 4.) Yehova u mhôônom ma hembe kôron un a vese cii la, yange kaa a ior nav ér: “Ka Mo, M surun ne ishima ye!”—Yes. 51:12; Ps. 119:50, 52, 76.

4 Ter wase u a lu a mhôônom ma zungwen la iyolna kpa, ior ve kpe un; lu ior er Aberaham man Isaka man Yakob man Mose kua Tor Davidi nahan. (Num. 12:6-8; Mat. 22:31, 32; Aer. 13:22) Mkaanem ma Aôndo pase se wang nahan ér Yehova ngu veren ashe a shighe u una va nder ve la, shi sar un tsung u nengen a shighe la. (Yobu 14:14, 15) Una va nder ve vea lu ken msaanyol shi vea lu gbong gbong. Shi nenge er Wan u Aôndo u doon un ishima tsung u ‘hemba saan un iyol a na’ la, yange kpe ku u nyoon tsung yô. (Anz. 8:22, 30) Se fatyô u pasen er ku u Yesu yange u nyoon Yehova la vindi vindi ga.—Yoh. 5:20; 10:17.

5, 6. Se fatyô u zuan a ishimasurun hen Yehova nena?

5 Se fatyô u lun a vangertiôr taveraa ser Yehova una wase se. Sha nahan yô, gba u se ta anu u pasen un mnyoon wase shin ishimavihin yase ken msen ga. Kwagh ne na se ishimasurun sha ci u se fa ser Yehova kav mnyoon wase la, shi ka a sur se asema er se soo la vough! Kpa ka a er kwagh ne nena?

6 Gbenda môm u Aôndo a wasen se yô, ka a na se ‘msurshima sha Icighan Jijingi.’ (Aer. 9:31) Icighan jijingi u Aôndo la ka tahav mbu hemban cii mbu a eren tom a mi u surun ior asema yô. Yesu yange tôndo zwa ér Ter u sha la kegh iyol u nan “mba ve sen Un la Icighan Jijingi” na. (Luka 11:13) Susi u se vande ôron mkaanem nam la, kaa ér: “Ashighe kpishi yange se gure anu inya se sôn Yehova ser a na se ishimasurun. Hanma shighe yô, bem u Aôndo la kura asema a ase kua mbamhen asev sha mimi.”—Ôr Mbafilipi 4:6, 7.

YESU KA ZEGEPRISTI U ZUNGWEN IOR MHÔÔNOM

7, 8. Se mba a vangertiôr ser Yesu una fatyô u surun se asema sha ci u nyi?

7 Shighe u Yesu, Wan u Aôndo u zungwen ior mhôônom lu shin tar la, a tese er Yehova a surun ior asema la vough sha mkaan man sha ieren na. (Yoh. 5:19) Yange i tindi Yesu ér a za “sur mba asema a vihi ve la asema” kua “mba ve zungu” la kpaa cii. (Yes. 61:1, 2; Luka 4:17-21) Sha nahan yô, yange mhôônom kôron un a ior kpishi, inja na yô, yange fa er ior lu yan ican yô, nahan sar un tsung u panden ve ican la.—Heb. 2:17.

8 Shighe u Yesu lu gumor la, yange ior mba hen tsombor na mbagenev man azende a na agen saa ku, nahan gba u una wa ishima a mnyoon ne je ka u henen a hen ga. Ka inja er Yosev, terkyoson u Yesu la, yange kpe shighe u Yesu lu gumor denge denge la nahan. * Nenge er yange a lu Yesu, u alaghga tsô lu anyom 10 kar a kar shin hemba anyom 20 hen shighe ne la, ican kpishi u nôngon a mnyoon ne kua mnyoon u ngô na man u anmgbianev nav mba nomso man mba kasev la sha wono.

9. Yesu yange tese shighe u Lasaru kpe la er un zungu mhôônom nena?

9 Shighe u Yesu lu eren tom na u pasen kwagh la, zungwen ior mhôônom tsung shi tese er un kav mlu ve la kpishi yô. Ikyav i  tesen yô, nenge ase kwagh u yange za hemen shighe u ijende i Yesu i ishima ishima Lasaru kpe la. Er Yesu fa je ér un ngu nderen Lasaru nahan kpa, yange ku u Lasaru nyoon un tsung er Maria man Marta nahan. Ku ne yange nyoon un kpishi je yô, a vaa.—Yoh. 11:33-36.

10. Se fatyô u lun a vangertiôr ser Yesu una zungwe se mhôônom nyian sha ci u nyi?

10 Mkaanem ma Yesu ôr shighe u lu zungwen ior mhôônom shi lu surun ve ishima la ma a wase se nyian nena? Ruamabera kaa a vese wang nahan ér: “Yesu Kristu ngu inja i môm tsô, nyen kua nyian zan zan gbem sha won.” (Heb. 13:8) Er Yesu a lu “Tor u uma” yô, a fa er or ka nana kpe se ve i lu se yô, nahan “fetyô u wasen mba i lu meen ve la.” (Aer. 3:15; Heb. 2:10, 18) Sha nahan yô, se fatyô u lun a vangertiôr ser, ijungwen i mbagenev ve nyer ker la ia za hemen u mgbeghan Kristu shi una za hemen u fan er or ka nana kpe ve ve i lu ve ken ishima la, nahan surun ve ishima “sha shighe vough.”—Ôr Mbaheberu 4:15, 16.

“ISHIMASURUN I KEN ICIGHANRUAMABERA”

11. Ka avur a ruamabera a nyi jighilii nahan a hembe surun we ishima?

11 Kwagh u i er sha gbenda u Yesu zungwe ku u Lasaru tsung la ka kwagh môm tsô ken avur a ruamabera kpishi a a fatyô u surun se ishima, aa lu ken Mkaanem ma Aôndo ma surun ishima la yô. Kwagh ne kpiligh se iyol ga sha ci u “akaa a i vande ngeren la cii ka sha ci u ityesen yase lu i nger a ye, lu sha u se̱ lu a ishimaverenkeghen sha ishimawan man ishimasurun i ken icighanruamabera la.” (Rom. 15:4) Aluer u ngu zungwen ku yô, we kpa u fatyô u zuan a ishimasurun i doon tsung ken avur a ruamabera, er a i nger shin heen ne nahan:

  • “Yehova ngu ikyua a mba asema a vihin ve la; yem mba iyol i kpe ve yô, NW.”—Ps. 34:18, 19.

  • “Zum u mbamhen ve ngeem ken ishima yô, mbamsurshima Ou [Yehova] nam ishima i saan saan.”—Ps. 94:19.

  • “Ter wase Yesu Kristu iyol Na man Ter wase Aôndo u se doo Un ishima man A ne se msurshima u tsôron man shi ishimaverenkeghen i dedoo sha mlumun u sha mhôôn la, A̱ sur ne asema, A̱ taver a.”—2 Tes. 2:16, 17. *

TIÔNNONGO KA IJIIR I ZUAN A ISHIMASURUN TSUNG

12. Ka gbenda môm u hange hange u nyi nahan se fatyô u surun mbagenev asema?

12 Mba ve lu zungwen ku la vea fatyô u zuan a ishimasurun ken tiônnongo u Kristu kpaa. (Ôr 1 Mbatesalonika 5:11.) U fatyô u taver shi surun mba ‘ishima i yen’ ve la asema nena? (Anz. 17:22) Fa wer “shighe u huan ving, man shighe u lamen” ngu. (Orpa. 3:7) Kwasecôghol ugen u i yer un ér Dalene yô, kaa ér: “Mba ve lu zungwen ku la ka ve soo u pasen er ishima i lu ve ker yô. Sha nahan yô, kwagh u hange hange u i gbe u u er a or u nan lu zungwen ku la yô, ka u keghen ato a nan a u tôndon nan iliam sha zwa shio.” Anmgbian u kwase Junia u anngô na u nomso sende iyol na la kaa ér: “Er alaghga u fa er i lu ve ken ishima vindi vindi ga nahan kpa, kwagh u vesen yô, ka u nôngon kaven er ishima i lu ve ker la.”

13. Ka nyi i gbe u se umbur sha kwagh u or u nan lu zungwen ku laa?

13 Umbur kpaa wer, gbenda u ior ve zungu ku shi ve pasen er i lu ve ken ishima la kaha. Ashighe agen yô, ka or la tseegh ka nan fa er ishima i vihi nan ker i za kighir la ye, shi alaghga a taver nan kpishi u pasen er ishima i lu nan ker la. Mkaanem ma Aôndo kaa ér: “Ishima fa ican i i, iember i i kpaa,  orgen fatyô u nyôron nongo a i ga.” (Anz. 14:10) Or ka nana pase er ishima i lu nan ker la je kpa, ka hanma shighe cii mbagenev ka ve kav kwagh u nan lu nôngon u ôron la ga.

14. Se er nan ve se ôr mkaanem ma ma a sur mba ve lu zungwen ku la asema?

14 Sha mimi yô, ka i taver u fan kwagh u se ôr a or u nan lu zungwen ku tsung la ashighe agen. Nahan cii kpa, Bibilo kaa ér “nombor u orfankwagh yô, ngu ne mkpeyol.” (Anz. 12:18) Mbagenev kpishi zua a mkaanem ma nan or ishimasurun ken antakerada u Shighe u Or U Doon We Ishima Nan Kpe Yô la. * Nahan kpa, ashighe kpishi iwasen i hemban doon cii i u fatyô u nan yô, ka u ‘vaan a mba ve vaan la imôngo.’ (Rom. 12:15) Anmgbian u kwase Gaby u nom na a kpe la kaa ér: “Ka m shi vaan. Sha nahan yô, azende a am nga a va vaa vea mo imôngo yô, m zua a ishimasurun. Hen shighe la, ka m kera nenge mer m ngu zungwen ku tswen ga.”

15. Aluer taver se u za surun or ishima ishigh a ishigh yô, se er nena? (Shi nenge ngeren u kiriki u a lu a itinekwagh ér, “ Mkaanem ma Doon Tsung Ma Surun Or Ishima” la.)

15 Aluer taver we u za surun or ishima ishigh a ishigh yô, u fatyô u surun nan ishima sha u tindin nan a kaade u surun nan ishima shin tindin nan a loho sha Intanet shin sha hanseeti gayô ngeren nan washika. U fatyô u ngeren nan ma ivur ruamabera i ia na nan ishimasurun yô, shin teren ma ieren i doon tsung i or u nan kpe la, gayô ôron nan kwagh u doon tsung u a er u yô. Anmgbian u kwase Junia kaa ér: “Or ka nana tindim a loho tiônôô u surun mo ishima shin Kwasekristu nana kaa ér m va tema imôngo vea nan yô, kwagh la a wasem je i gande. Kwagh ne ka a na m nenge mer m doo nan ishima shi nan wam ikyo kpaa.”

16. Ka gbenda ugen u nyi jighilii nahan se fatyô u surun mba ve lu zungwen la ishima?

 16 De nengen kwagh u za eren msen vea Orkristu u nan lu zungwen la shi eren msen sha ci u nan la wer ka beerkwagh ga. Shin er alaghga a taver we u eren msen hen shighe u or ngôôr haan mliam ashe ga ne nahan kpa, msen u u er sha ci u nan a ishima môm je u haa mliam ashe shi u lu sôngor je kpaa la, una wase or u nan lu zungwen ku la tsung. Dalene kaa ér: “Ashighe agen anmgbianev mba kasev ka vea va u surun mo ishima yô, m kaa a ve mer vea lumun yô, ve er msen vea mo. Nahan vea hiin u eren msen yô, ashighe kpishi ve lamen sha ikyenge i mlia, kpa hanma shighe yô, vea ôron kwagh kpuaa yô, ikyenge ve la i gba duen wang, maa ve er msen u hemban kôron ken ishima cii. Jighjigh ve u nan taveraa man dooshima ve kua ikyo i wan ve la taver jighjigh wam u nan kpen kpen.”

ZA HEMEN U SURUN IOR ISHIMA

17-19. Er nan ve i gbe u se za hemen u surun ior asema?

17 Shighe u ior ka ve tôô u zungwen ku la kaha kpishi je. Sha nahan yô, nôngo sôron or u nan lu zungwe ku la, i de lu shighe u azende man anngôôv mba nan kpishi ve lu a nan sha anyangem kpuaa la tseegh ga, kpa iwer i ken hemen i mbagenev vea hide a yem u za eren akaa a ve la kpa, de kenden nan ga. Bibilo kaa ér: “Huror yô, lu a dooshima gbem, man shi i mar anmgbian sha ci u ayange a ican.” (Anz. 17:17) Er or la nan ze hemen u zungwen ku her je, gba u Mbakristu mbagenev vea za hemen u surun nan ishima.—Ôr 1 Mbatesalonika 3:7.

18 Umbur wer, mba or kpe ve la alaghga vea nyôr ken ijungwen tsung shighe u iyange injaa igen i hurugh i zough la, man shighe u ve ongo ma ityogholough shin ve nenge ufoto mbagenev shin ve er ma kwagh ugen shin ve ongo ma ihyuma shin iov gayô ve nyer ken ma shighe ugen ken inyom yô. Akaa agen kpishi a or u ikyar u nan a saa ku la nan gem eren tswen la, er u zan mkohol shin umbur u ku u Yesu nahan, nga a va nan a ishimavihin tsung. Anmgbian ugen kaa ér: “Yange m fa je mer iyange i ivesegh yam ia hurugh a zua yô, ishima ia vihim ker tsung, shi lu nahan vough. Kpa anmgbianev mba nomso man mba kasev kpuaa nahan erem iniongo i kpuaa i i lôhô azende a am a kôôsôô sha er me lu tswen ga yô.”

19 Nahan kpa, fa wer gba u a sur mba or kpe ve la ishima sha ashighe a i ser i ver jighilii ér a sur ve ishima la tseegh ga. Junia kaa ér: “Ashighe kpishi iwasen i ior ka ve nam shi ve va tema a mo imôngo, i lu shighe u i lu eren mo ma iniongo i vesen tseegh ga la, ka i doom kpen kpen. Ashighe a anmgbianev ve kar a ishima ve ve vem inya la ngam a inja kpishi, sha ci u kwagh ne ka a surum ishima kpen kpen.” Mimi yô, se fatyô u been a ijungwen i or u ku u er nan la ka nan nyôr ker la vindi vindi ga, kpa se fatyô u surun nan ishima cuku sha u eren kwagh u una lu nan a iwasen jighilii la. (1 Yoh. 3:18) Gaby kaa ér: “M sugh Yehova kpishi er mbatamen yange ve kendem shighe u m nyôr ken ican la ga yô. Ve na m nenge mer mimi je Yehova ngu nengen sha a mo shi tesen mo dooshima.”

20. Uityendezwa mba Yehova mbara ka kwagh u vesen u nan se ishimasurun nena?

20 Se zua a ishimasurun kpishi er se fe ser, Aôndo u a lu a ishimasurun cii la una va kar a hanma ijungwen cii kera shi una sur se asema igbekeke shighe u “mba ve lu shin iwar cii vea ungwa imo [i Kristu], vea due” la! (Yoh. 5:28, 29) Aôndo tôndo zwa nahan ér: “Una tim ku sha won kera; Ter AÔNDO Una ese mliam sha ishiv mbi iorov cii.” (Yes. 25:8) Nahan u mba ve tem sha tar cii ma ve lu ‘vaan a mba ve vaan la imôngo’ yô, vea gema a lu ‘ember a mba ve ember la imôngo.’—Rom. 12:15.

^ par. 8 Kwa u masetyô u i ter kwagh u Yosev ken Bibilo yô, lu shighe Yesu lu anyom 12 la. I ter kwagh u Yosev shighe u Yesu er ivande na i hiihii, i gema mngerem hingir wain la ga, shi i kera ter kwagh na ijiir igen i môm kpaa ga. Shighe u i mande Yesu sha kon u mtsaha la, a kaa a apostoli Yohane ér a nengen sha Maria, nahan tese je ér Yosev lu uma hen shighe ne ga, sha ci u luun er lu uma hen shighe ne yô, a shi nan kpa Yesu ma ôr nahan ga.—Yoh. 19:26, 27.

^ par. 11 Avur a ruamabera agen a a sur mbagenev ishima yô ka, Pasalmi 20:1, 2; 31:7; 38:8, 9, 15; 55:22; 121:1, 2; Yesaia 57:15; 66:13; Mbafilipi 4:13; kua 1 Peteru 5:7.

^ par. 14 Shi nenge ngeren u a lu a itinekwagh ér, “Comfort the Bereaved, as Jesus Did” (Sur Mbazungwen Ku Ishima Er Yesu Nahan), ken Iyoukura i Novemba 1, 2010 la.