Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ali zvezde vplivajo na vaše življenje?

Ali zvezde vplivajo na vaše življenje?

Ali zvezde vplivajo na vaše življenje?

V JASNI noči je nebo, če se opazuje daleč stran od mestnih luči, videti kakor črn žamet, posejan s tisočimi drobcenimi diamanti, svetlikajočimi se po prostranstvu. Šele v zadnjih treh stoletjih in pol je človek začel doumevati, kako velike so zvezde in kako zelo oddaljene so od nas. Dobili smo komaj prvi vtis o tem, kako ogromne sile delujejo po vsem vesolju, tem občudovanja vrednem prostoru.

Ljudje že od pradavnine opazujejo natančno gibanje nebesnih teles na nočnem nebu in spreminjanje njihovega položaja glede na obdobja v letu. (1. Mojzesova 1:14) Mnoge ob tem preplavijo podobni občutki kakor izraelskega kralja Davida, ki je pred kakimi 3000 leti napisal: »Ko gledam tvoje nebo, delo tvojih prstov, luno in zvezde, ki si jih naredil, premišljujem: Kaj je smrtni človek, da se ga spominjaš?« (Psalm 8:3, 4)

Toda naj se tega zavedamo ali ne, nebesna telesa in njihovo gibanje vplivajo na naše življenje še veliko bolj neposredno. Sonce, naša domača zvezda, okoli katere kroži Zemlja, določa najosnovnejše enote, ki jih ljudje uporabljamo za merjenje časa – dolžino dneva in leta. Luna določa »čase« oziroma »letne čase«. (Psalm 104:19, Slovenski standardni prevod) In zvezde so zanesljivi vodniki pri navigaciji; po njih celo astronavti usmerjajo svoje vesoljsko plovilo. Zaradi tega se nekateri sprašujejo, ali lahko zvezde za nas naredijo še kaj več kot le to, da nam določajo čase in dobe ter nam večajo cenjenje Božjih stvarjenjskih del. Ali lahko tudi napovejo našo prihodnost oziroma nas opozorijo na prihajajoče nesreče?

Izvor in namen astrologije

Navada, da ljudje na nebu iščejo znamenja, ki bi usmerjala njihovo življenje na zemlji, ima svoje korenine v starodavni Mezopotamiji, verjetno nekje v tretjem tisočletju pr. n. št. Zgodnji astrologi so skrbno opazovali nebo. Iz njihovih prizadevanj, da bi kartografirali gibanje nebesnih teles, zabeležili položaje zvezd, razvili koledarje in predvideli mrke, se je rodila nova veda, astronomija. V nasprotju z njo pa astrologija ne ostane le pri opazovanju naravnega vpliva Sonca in Lune na naše okolje. Trdi namreč, da položaj in razvrstitev Sonca, Lune, planetov, zvezd in ozvezdij ne vpliva zgolj na večje dogodke na Zemlji, temveč tudi določa življenje posameznika. Kako?

Astrologija je za nekatere, ki se z njo ukvarjajo, sredstvo, ki jim omogoča, da z opazovanjem nebesnih teles dobijo vpogled v prihodnje dogodke ali pa da zaznajo bližajočo se nevarnost. Takšno znanje lahko ljudje različno uporabijo in izkoristijo. Drugi menijo, da astrologija dejansko pokaže, kaj se bo zgodilo v našem življenju, oziroma da nam lahko pomaga določiti ustrezen čas za opravljanje določenih dejavnosti ali za uresničitev zastavljenih ciljev. Takšne informacije naj bi, kot pravijo, dobili z opazovanjem razvrstitve glavnih nebesnih teles ter z »izračunavanjem« njihovih medsebojnih povezav in povezav z Zemljo. Njihov vpliv na posameznika naj bi bil odvisen od tega, kako so bila nebesna telesa razporejena ob njegovem rojstvu.

Prvi astrologi so verjeli, da je Zemlja središče vesolja ter da so planeti in zvezde vpeti v vrsto koncentričnih nebesnih sfer, ki se vrtijo okoli Zemlje. Mislili so tudi, da Sonce potuje po nebu med zvezdami in ozvezdji po točno določeni poti, ki jo opravi v enem letu. To navidezno pot Sonca so imenovali ekliptika in so jo razdelili na 12 delov oziroma sektorjev. Vsak sektor so poimenovali po ozvezdju, skozi katero je Sonce potovalo. Tako je nastalo 12 znamenj zodiaka. Te sektorje oziroma »nebesne hiše« so imeli za prebivališča izbranih božanstev. Seveda so znanstveniki sčasoma spoznali, da Sonce ne potuje okoli Zemlje, ampak je ravno obratno. To odkritje je astrologiji kot znanosti zadalo smrtni udarec.

Astrologija se je od svojih začetkov v Mezopotamiji razširila po skoraj vseh delih sveta in v različnih oblikah pustila pečat v praktično vseh večjih civilizacijah. Potem ko so Perzijci zavzeli Babilon, se je razširila v Egipt, Grčijo in Indijo. Iz Indije so jo budistični misijonarji ponesli v osrednjo Azijo, Kitajsko, Tibet, Japonsko in jugovzhodno Azijo. Čeprav ni znano, kako je astrologija prišla do Majev, so se ti na veliko ukvarjali z astrološkimi opazovanji, podobnimi tistim v Babilonu. »Sodobna« oblika astrologije ima očitno korenine v heleniziranem Egiptu in močno vpliva na judovski, muslimanski in krščanski svet.

Izraelski narod je bil za vpliv astrologije dovzeten že celo prej, preden je bil v sedmem stoletju pr. n. št. pregnan v Babilon. Biblija nam pove, da si je zvesti kralj Josija prizadeval izmed ljudstva odstraniti običaj darovanja »soncu, luni, ozvezdjem zodiaka in vsej vojski nebesnih teles«. (2. kraljev 23:5)

Kdo stoji za astrologijo?

Astrologija temelji na povsem napačnih predstavah o zgradbi in delovanju vesolja. Jasno je torej, da ne izvira od Boga. Ker osnovne zamisli astrologije slonijo na neresnicah, ta ne more biti točen vir informacij glede prihodnosti. Njeno neučinkovitost dobro ponazorita dva nenavadna zgodovinska primera.

Med vladavino babilonskega kralja Nebukadnezarja duhovniki in astrologi temu vladarju niso znali pojasniti sanj, ki jih je imel. Daniel, prerok pravega Boga, Jehova, je pokazal, v čem je problem: »Skrivnosti, po kateri kralj vprašuje, ne morejo kralju odkriti modreci, ne tisti, ki kličejo duhove, ne svečeniki, ki se ukvarjajo z magijo, ne astrologi. Toda v nebesih je Bog, ki razodeva skrivnosti, in ta oznanja kralju Nebukadnezarju, kaj se bo zgodilo v zadnjih dneh.« (Daniel 2:27, 28) Da, Daniel se je po pomoč obrnil k Jehovu, Bogu, ki »razodeva skrivnosti«, ne pa k Soncu, Luni ali zvezdam. In Bog je kralju priskrbel točno razlago. (Daniel 2:36–45)

Maji so se ponašali z izjemno natančnimi astrološkimi izračuni, vendar jih to ni obvarovalo pred propadom v devetem stoletju n. št. Ta neuspeha nista le dokaz, da je astrologija sleparstvo in ni ničesar zmožna točno predvideti, temveč tudi odkrivata njen pravi namen: ljudi odvrača od tega, da bi zanesljive informacije glede prihodnosti iskali pri Bogu.

Dejstvo, da astrologija temelji na neresnicah nam tudi pomaga razkriti, kdo stoji za njo. Jezus je glede Hudiča dejal: »Ni vztrajal v resnici, ker resnice ni v njem. Kadar govori laž, govori skladno s svojim nagnjenjem, ker je lažnivec in oče laži.« (Janez 8:44) Satan se pretvarja, da je »angel luči«, in demoni se kažejo kot »služabniki pravičnosti«. V resnici pa so prevaranti, ki hočejo ljudi ujeti v mrežo prevare. (2. Korinčanom 11:14, 15) Božja Beseda razgalja »mogočna dela, lažna znamenja, čudeže« kot »Satanovo delovanje«. (2. Tesaloničanom 2:9)

Zakaj naj bi se je ogibali

Astrologija temelji na lažeh in zato se Jehovu, ki je Bog resnice, gnusi. (Psalm 31:5) To je tudi razlog, zakaj jo Biblija odločno obsoja in ljudi poziva, naj z njo nimajo nobenega opravka. V 5. Mojzesovi 18:10–12 je Bog jasno rekel: »Naj se pri tebi ne najde nihče, ki bi [. . .] prerokoval iz znamenj, čaral, [. . .] se obračal na spiritistične medije, se ukvarjal z napovedovanjem dogodkov ali pa povpraševal mrtve. Vsak, ki dela kaj takega, se Jehovu gnusi.«

Ker se za astrologijo skrivajo Satan in demoni, se človek, ki se vplete vanjo, izpostavi njihovemu vplivu. Podobno kot se lahko kdo zaradi eksperimentiranja z drogami ujame v mrežo prekupčevalcev drog, lahko tudi posameznik zaradi eksperimentiranja z astrologijo postane žrtev največjega prevaranta, Satana. Zato morajo tisti, ki ljubijo Boga in resnico, astrologijo povsem zavrniti in upoštevati naslednji biblijski nasvet: »Sovražite húdo in ljubite dobro.« (Amos 5:15)

Astrologija uspeva zaradi človekove želje, da bi poznal prihodnost. Ali je za prihodnost mogoče izvedeti? Če je, kako? Biblija nam pokaže, da ne moremo vedeti, kaj se nam bo zgodilo jutri, naslednji mesec ali leto. (Jakob 4:14) Vseeno pa nam ponuja splošni vpogled v to, kaj čaka človeštvo v bližnji prihodnosti. Iz nje na primer izvemo, da bo kmalu prišlo Kraljestvo, za katero prosimo v molitvi očenaš. (Daniel 2:44; Matej 6:9, 10) Poleg tega nam pove, da se bo človeško trpljenje kmalu končalo enkrat za vselej. (Izaija 65:17; Razodetje 21:4) Bog ne določa posameznikove usode, ampak ljudi vsepovsod vabi, da bi se učili o njem in o tem, kar bo zanje storil dobrega. Kako to vemo? Biblija jasno pokaže, da je Božja volja, »da bi se rešili vsakršni ljudje in da bi prišli do točnega spoznanja resnice«. (1. Timoteju 2:4)

Veličastno vesolje z vsem, kar je v njem, ne obstaja zato, da bi nadzorovalo naše življenje, ampak da bi usmerjalo pozornost na Jehovovo moč in božanskost. (Rimljanom 1:20) Spodbudi nas lahko k temu, da zavrnemo laži in da zanesljivo vodstvo ter smernice za uspešno življenje iščemo pri Bogu in v njegovi Besedi, Bibliji. »Ne zanašaj se na svojo razumnost, temveč z vsem svojim srcem zaupaj v Jehova. Upoštevaj ga na vseh svojih poteh, in on bo tvoje poti poravnal.« (Pregovori 3:5, 6)

[Poudarjeno besedilo na strani 19]

Maji so se na veliko ukvarjali z astrološkimi opazovanji.

[Poudarjeno besedilo na strani  20]

»V nebesih je Bog, ki razodeva skrivnosti, in ta oznanja [. . .], kaj se bo zgodilo v zadnjih dneh.«

[Poudarjeno besedilo na strani 20]

Maji so se ponašali z natančnimi astrološkimi izračuni, vendar jih to ni obvarovalo pred propadom.

[Slika na strani 19]

OBservatorij El Caracol v mestu Chichén Itzá, Jukatan, Mehika, 750–900 n. št.

[Navedba virov slik na strani 19]

Strani 18 in 19, od leve proti desni: Zvezde: NASA, ESA, and A. Nota (STScI); majevski koledar: © Lynx/Iconotec com/age fotostock; majevski zvezdoslovec: © Albert J. Copley/age fotostock; majevski observatorij: El Caracol (The Great Conch) (photo), Mayan/Chichen Itza, Yucatan, Mexico/Giraudon/The Bridgeman Art Library