Spoprijemanje z žalostjo

»Tedaj so se vzdignili vsi njegovi [Jakobovi] sinovi in hčere, da bi ga tolažili; pa se ni dal potolažiti in je dejal: ‚Žalujoč pojdem k sinu pod zemljo.‘ Tako ga je oče objokoval.« (1. MOJZESOVA 37:35, Ekumenska izdaja)

 OČAK Jakob je močno žaloval za svojim sinom. Prepričan je bil, da bo žaloval, dokler sam ne umre. Podobno kot Jakob ste tudi vi morda ob izgubi ljubljene osebe začutili takšno globoko bolečino, za katero se zdi, da nikoli ne bo izginila. Ali takšna močna žalost neizpodbitno nakazuje, da ima človek premalo vere v Boga? Nikakor ne!

V Bibliji je Jakob predstavljen kot človek vere. Skupaj s svojim dedom Abrahamom in očetom Izakom je pohvaljen za svojo izjemno vero. (Hebrejcem 11:8, 9, 13) Ob neki priložnosti se je celó vso noč boril z angelom, da bi dobil Božji blagoslov! (1. Mojzesova 32:24–30) Očitno je bil Jakob zelo duhovno naravnan mož. Kaj potem lahko spoznamo iz njegovega žalovanja? Da globoka žalost in bridkost, ki ju občutimo, ko kdo, ki ga imamo radi, umre, ne izključujeta močne vere v Boga. Žalost je normalen in naraven odziv na izgubo ljubljenega človeka.

Kaj je žalost?

Žalost lahko občutimo različno, toda pri mnogih se kaže večinoma v močni čustveni bolečini. Razmislimo o Leonardu, ki je imel 14 let, ko mu je oče nenadoma umrl zaradi kardiorespiratornih težav. Leonardo ne bo nikoli pozabil dneva, ko mu je teta povedala, kaj se je zgodilo. Najprej ni hotel verjeti, da je to res. Na pogrebu je videl očetovo truplo, toda vse skupaj se mu je zdelo zelo neresnično. Približno šest mesecev ni mogel jokati. Pogosto se je zalotil, kako čaka očeta, da bo prišel domov iz službe. Trajalo je kakšno leto, preden je povsem dojel, da očeta ni več. Ko se je to zgodilo, se je počutil zelo osamljenega. Običajne stvari – kot je denimo vrnitev v prazen dom – so ga spomnile, da očeta ni več. Takšni trenutki so ga zlomili in se je zjokal. Svojega očeta je neznansko pogrešal!

Leonardov primer dobro pokaže, kako močna je lahko žalost. Dobra novica je, da si lahko opomorete. Toda za to bo morda potreben čas. Tako kot hude telesne rane potrebujejo čas, da se zacelijo, tako je tudi z ranami ob izgubi ljubljene osebe. Da bi si opomogli od žalosti, boste morda potrebovali nekaj mesecev, let ali pa še več. Toda močna bolečina, ki jo čutite na začetku, s časom popusti in življenje se bo postopoma zdelo manj brezupno in nesmiselno.

Za žalost, ki jo med tem čutite, pravijo, da je potreben del okrevanja in privajanja na nove razmere. Tam, kjer je bil prej živ človek, je sedaj praznina. Moramo se privaditi na življenje brez tega človeka. Žalost vam lahko pomaga sprostiti vsa čustva, ki se nabirajo v vas. Seveda pa ne žalujemo vsi povsem enako. Vendar se zdi, da za vse velja naslednje: zatiranje žalosti vam lahko škodi duševno, čustveno in telesno. Kako lahko torej zdravo izrazite svojo žalost? V Bibliji je nekaj praktičnih nasvetov. *

 Spoprijemanje z žalostjo

Veliko žalujočih je ugotovilo, da je pogovor lahko koristen čustveni ventil. Bodite denimo pozorni na besede Joba, o katerem beremo v Bibliji, da je izgubil vseh svojih deset otrok ter prestal še druge tragedije. Dejal je: »Moji duši se gnusi moje življenje. Odkrito bom povedal, kaj me teži. Govoril bom v bridkosti svoje duše.« (Job 1:2, 18, 19; 10:1, NW) Opazite lahko, da je Job čutil potrebo, da odkrito pove, kaj ga teži. Kako je nameraval to storiti? Tako da bo govoril.

Paulo, ki mu je umrla mama, pravi: »Ena od stvari, ki so mi pomagale, je bilo to, da sem govoril o svoji materi.« Torej vam pogovor o svojih občutkih z zaupnim prijateljem lahko prinese nekoliko olajšanja. (Pregovori 17:17) Ko je Yone izgubila svojo mamo, je svoje krščanske brate in sestre prosila, naj jo pogosteje obiščejo. »Pogovarjanje mi je olajšalo bolečino,« se spominja. Tudi sami boste morda ugotovili, da se lažje spoprijemate s svojimi občutki, če jih boste prelili v besede in jih zaupali sočutnemu poslušalcu.

Tudi pisanje utegne pomagati kot čustveni ventil. Nekomu je morda težko govoriti o svojih občutkih, zato mu je morda lažje, če jih izlije na papir. Po smrti Savla in Jonatana je zvesti mož David napisal ganljivo žalostinko, v kateri je upesnil svojo bolečino. Ta občutena žalna pesem je nazadnje postala del Biblije, in sicer Druge Samuelove knjige. (2. Samuelova 1:17–27)

Kot čustveni ventil pa lahko deluje tudi jok. »Vse ima svoj določeni čas,« piše v Bibliji, tako je tudi »čas jokanja«. (Propovednik 3:1, 4) In smrt ljubljene osebe je vsekakor »čas jokanja«. Solz žalosti se ni treba sramovati. V Bibliji je zapisanih mnogo primerov zvestih mož in žena, ki so odkrito pokazali svojo žalost z jokom. (1. Mojzesova 23:2; 2. Samuelova 1:11, 12) Jezus se je, ko se je bližal grobnici svojega nedavno preminulega prijatelja, »razjokal«. (Janez 11:33, 35)

 Med procesom žalovanja boste morali biti potrpežljivi sami s seboj, saj se boste kdaj pa kdaj počutili kot na čustvenem vrtiljaku. Zapomnite si, da se vam ni treba sramovati solza. Veliko zvestih posameznikov je ugotovilo, da so solze žalosti normalen in potreben del okrevanja.

Zbližajte se z Bogom

V Bibliji je rečeno: »Približajte se Bogu in se vam bo približal.« (Jakob 4:8) Eden glavnih načinov, kako se lahko zbližamo z Bogom, je molitev. Ne podcenjujte je! V Bibliji je zapisana ta tolažilna obljuba: »Blizu je GOSPOD tistim, ki so skrušenega srca, in tiste, ki so potrtega duha, rešuje.« (Psalm 34:19, SSP [34:18, AC]) Vsebuje pa tudi tole zagotovilo: »Vrzi na GOSPODA breme svoje, in on te bo podpiral.« (Psalm 55:22) Razmislite o naslednjem. Mnogi so ugotovili, kot smo omenili prej, da jim pomaga, če se pogovarjajo o svojih občutkih z zaupnim prijateljem. Koliko bolj šele pomaga, če svoje občutke izlijemo Bogu, ki nam obljublja, da bo potolažil naše srce! (2. Tesaloničanom 2:16, 17)

Paolo, ki smo ga omenili že prej, pravi: »Kadar preprosto nisem mogel več zdržati bolečine in sem imel občutek, da temu ne  bom kos, sem pokleknil in molil k Bogu. Rotil sem ga, naj mi pomaga.« Paulo je prepričan, da so mu molitve pomagale. Tudi sami boste morda ugotovili, da se bo »Bog vse tolažbe« odzval na vaše vztrajne molitve tako, da vam bo dal pogum in moč za spoprijemanje s tem, kar prestajate. (2. Korinčanom 1:3, 4; Rimljanom 12:12)

Upanje na vstajenje

Jezus je dejal: »Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor veruje vame, bo, četudi umre, oživel.« (Janez 11:25) Biblija uči, da bodo mrtvi oživeli. * Ko je bil Jezus še na zemlji, je pokazal, da je zmožen oživljati mrtve. Ob neki priložnosti je obudil 12-letno deklico. Kako so se odzvali njeni starši? »Od velikega navdušenja [so bili] vsi iz sebe.« (Marko 5:42) Jezus Kristus, nebeški Kralj, bo pod vlado svojega Kraljestva obudil nešteto ljudi v življenje tukaj na zemlji – kjer bosta vladala mir in pravičnost. (Apostolska dela 24:15; 2. Petrovo 3:13) Predstavljajte si samo, kakšno navdušenje bo prevzelo ljudi, ko bodo mrtvi obujeni in bodo znova skupaj s svojimi domačimi!

Claudete, ki je izgubila sina v letalski nesreči, je pritrdila njegovo sliko na hladilnik. Pogosto pogleda to sliko in si reče: »Znova se bova videla – ob vstajenju.« Leonardo si predstavlja svojega očeta, kako bo obujen v Božjem obljubljenem novem svetu. Da, vstajenjsko upanje je za njiju in za nešteto drugih ljudi, ki so izgubili svoje drage, pravi vir tolažbe. In tudi za vas je lahko!

[Podčrtni opombi]

[Okvir/slika na strani 7]

»Bog vse tolažbe«

»Blagoslovljen bodi Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče najgloblje usmiljenosti in Bog vse tolažbe.« (2. Korinčanom 1:3)

Ta biblijska vrstica nakazuje, da Bog lahko pomaga svojim zvestim služabnikom, da zdržijo kateri koli problem ali izziv, s katerim se morda ubadajo. Jehova nam med drugim lahko vlije tolažbo po prijatelju ali ljubljeni osebi, ki je enakega verskega prepričanja.

Leonardo, ki je izgubil svojega očeta, se spominja doživetja, ki ga je potolažilo in mu dalo moči. Nekega dne je ravno prišel domov, ko se je spomnil, da ni nikogar doma, in ni mogel zadržati solz. Odšel je v bližnji park, sedel na klop in tam še naprej jokal. V solzah je prosil Boga, naj mu pomaga. Nenadoma se je v bližini ustavil neki kombi; Leonardo je videl, da je voznik eden od njegovih krščanskih bratov. Ta brat je dostavljal blago in zgrešil pot. Njegova navzočnost je bila dovolj, da se je Leonardo potolažil.

Neki vdovec je bil v nekem trenutku zelo osamljen in potrt. Ni mogel prenehati jokati, ker se je vse zdelo tako črno. Pričel je rotiti Boga za pomoč. Medtem ko je še molil, je zazvonil telefon. Bila je njegova vnukinja. Takole se spominja: »Najin kratki pogovor je bil dovolj, da se mi je povrnil pogum. Njen klic ni mogel biti nič drugega kot odgovor na mojo prošnjo za pomoč.«

 [Okvir na strani 9]

Tolažite druge

»[Bog] nas tolaži v vsaki stiski, da bi tudi mi mogli s tolažbo, s kakršno nas same tolaži Bog, tolažiti te, ki so v kakršni koli stiski.« (2. Korinčanom 1:4)

Veliko pravih kristjanov je že občutilo, kaj pomenijo te besede. Ko so bili deležni tolažbe, da so se lahko spoprijeli z izgubo ljubljene osebe, so ugotovili, da lahko tudi sami spodbujajo in tolažijo druge.

Razmislite denimo o Claudete, ki redno obiskuje druge, da bi z njimi delila svoja biblijska spoznanja. Preden je izgubila sina, je obiskovala neko žensko, ki ji je zaradi levkemije umrl sin. Ženska je bila obiskov vesela, vendar je menila, da Claudete ne bo nikoli mogla povsem razumeti njene bolečine. Toda kmalu po tem, ko je Claudete izgubila sina, jo je obiskala in ji povedala, da jo zanima, ali je Claudete sedaj, ko se ji je to zgodilo, še vedno verna. Prevzeta nad Claudetino močno vero je privolila v reden biblijski pouk in našla veliko tolažbe v Božji Besedi.

Leonardo se je po očetovi smrti odločil, da se bo naučil znakovnega jezika, da bo tako lahko delil tolažilno biblijsko sporočilo z gluhimi. Ugotovil je, da mu zelo koristi to, da se trudi pomagati gluhim. Takole pravi: »Ena od stvari, ki mi pomagajo spoprijemati se z žalostjo, je želja, da pomagam gluhim spoznati Boga. Temu posvečam veliko časa in energije. Moja žalost se je spremenila v veselje, ko se je moj prvi učenec krstil! V resnici sem prvič, odkar mi je umrl oče, globoko v sebi občutil srečo.« (Apostolska dela 20:35)

[Slika na strani 5]

Pogovarjanje o občutkih vam lahko prinese nekoliko olajšanja

[Slika na strani 6]

Pisanje vam lahko pomaga izraziti žalost

[Slika na strani 6]

Branje o vstajenjskem upanju je lahko pravi vir tolažbe

[Slika na straneh 8, 9]

Jezus je obljubil, da bo obudil tiste, ki verujejo vanj