Jehovova beseda je živa

Poudarki Druge knjige letopisov

DRUGA knjiga letopisov se prične s tem, da Salomon kraljuje Izraelu, konča pa z naslednjimi besedami perzijskega kralja Cira, ki pregnanim Judom v Babilonu reče: »[Jehova] mi je naročil zgraditi mu hišo v Jeruzalemu, ki je na Judovem. Kdorkoli torej je med vami iz vsega ljudstva njegovega, s tem bodi GOSPOD, njegov Bog, in pojdi tja gori [v Jeruzalem]!« (2. letopisov 36:23) Knjigo je leta 460 pr. n. št. napisal duhovnik Ezra, zajema pa obdobje 500 let – od leta 1037 pr. n. št. do leta 537 pr. n. št.

Cir s svojim odlokom Judom omogoči, da se vrnejo v Jeruzalem in tam obnovijo Jehovovo čaščenje. Toda dolga leta v babilonskem ujetništvu terjajo svoj davek. Povrnjenci premalo poznajo zgodovino svojega ljudstva. Druga knjiga letopisov jim živopisno obnovi, kaj se je dogajalo pod vladavino kraljev iz Davidove kraljevske linije. Pripoved bi morala zanimati tudi nas, saj osvetljuje, kakšni so blagoslovi, če smo pravemu Bogu poslušni, in kakšne so posledice, če mu nismo.

KRALJ ZGRADI JEHOVU HIŠO

(2. letopisov 1:1–9:31)

Jehova usliši Salomonovo srčno prošnjo ter mu podeli modrost in znanje, povrhu vsega pa mu da še bogastvo in čast. Kralj zgradi Jehovu veličastno hišo v Jeruzalemu, ljudstvo pa je »veselo in dobre volje«. (2. letopisov 7:10) Salomon ‚nadkriljuje vse kralje na zemlji v bogastvu in v modrosti‘. (2. letopisov 9:22)

Salomon v Izraelu vlada 40 let, nakar ‚leže k očetom svojim; in Roboam, sin njegov, zakraljuje na mestu njegovem‘. (2. letopisov 9:31) Ezra ne zapiše, da se je Salomon odvrnil od pravega čaščenja. Edino, kar o kralju omeni slabega, je to, da si je nemodro nabavil veliko konj iz Egipta in da se je poročil s faraonovo hčerjo. Letopisec pripoved tako predstavi s pozitivnega zornega kota.

 Odgovori na svetopisemska vprašanja:

2:14 – Zakaj se rodovna linija tukaj omenjenega rokodelca razlikuje od rodovne linije, omenjene v Prvi knjigi kraljev 7:14? V Prvi knjigi kraljev je mati tega rokodelca omenjena kot ‚vdova iz rodu Neftalijevega‘, ker je bila poročena s človekom iz tega rodu. Sama pa je izvirala iz Danovega rodu. Po moževi smrti se je poročila z moškim iz Tira in v skupnem zakonu se jima je rodil ta rokodelec.

2:18; 8:10 – V teh vrsticah je navedeno, da je bilo oblastnikov, ki so delavce nadzorovali in gospodovali ljudstvu, 3600 in dodatnih 250, medtem ko v Prvi knjigi kraljev 5:16 in 9:23 piše, da jih je bilo 3300 in dodatnih 550. Zakaj se številke ne ujemajo? Verjetno zaradi različne razvrstitve oblastnikov. Druga knjiga letopisov morda razlikuje 3600 Neizraelcev in 250 izraelskih oblastnikov, medtem ko Prva knjiga kraljev ločuje 3300 ljudi, ki so gospodovali, od 550 nadzornikov, ki so imeli višji položaj. Vsekakor je bilo oblastnikov vsega skupaj 3850.

4:2–4 – Zakaj so bili za podstavek ulitega morja upodobljeni voli [biki, NW]? V Svetem pismu je bik simbol moči. (Ezekiel 1:10, NW; Razodetje 4:6, 7) Upodobitev bikov je bila ustrezna, saj je 12 bakrenih bikov podpiralo velikansko »morje«, ki je tehtalo kakih 30 ton. Ker so bike izdelali za ta namen, nikakor niso kršili druge zapovedi, ki je prepovedovala izdelovanje predmetov za čaščenje. (2. Mojzesova 20:4, 5)

4:5 – Kolikšna je bila prostornina ulitega morja? Morje je lahko sprejelo tri tisoč batov oziroma okoli 66.000 litrov. Vendar je bilo ponavadi v njem vode za okoli dve tretjini celotne prostornine. V prvi knjigi kraljev 7:26 piše, da je morje ‚držalo dva tisoč batov‘, kar je 44.000 litrov.

5:4, 5, 10 – Katere predmete so iz prvotnega shodnega šotora prenesli v Salomonov tempelj? Edini kos, ki je bil prej v shodnem šotoru, potem pa v Salomonovem templju, je bila skrinja zaveze. Ko so zgradili tempelj, so shodni šotor prenesli iz Gibeona v Jeruzalem in ga tam očitno tudi pustili. (2. letopisov 1:3, 4)

Pouk za nas:

1:11, 12. Salomon je s svojo prošnjo Jehovu pokazal, da si je iz vsega srca želel pridobiti modrost in znanje. Tudi mi s svojimi molitvami Bogu odkrivamo, kaj je v našem srcu. Modro je, da preiščemo, o čem molimo.

6:4. To, da smo Jehovu iz srca hvaležni za njegovo srčno dobrotljivost in dobroto, bi nas moralo spodbuditi, da ga hvalimo s srčno navezanostjo in hvaležnostjo.

6:18–21. Bog resda ne more prebivati v nobeni zgradbi, vseeno pa je tempelj predstavljal središče Jehovovega čaščenja. Danes so po raznih krajih središča pravega čaščenja kraljestvene dvorane Jehovovih prič.

6:19, 22, 32. Jehova je dostopen prav vsem – od kralja do najnižjega v narodu – in celo tujcu, ki se Mu iskreno bliža. * (Psalm 65:2)

KRALJI IZ DAVIDOVE RODOVNE LINIJE

(2. letopisov 10:1–36:23)

Združeno Izraelovo kraljestvo je razdeljeno na dvoje, in sicer na severno desetrodovno kraljestvo ter na južno dvorodovno kraljestvo, ki ga sestavljata Judov in Benjaminov rod. Duhovniki in leviti, ki so bili po vsem Izraelu, so zvesti kraljestveni zavezi in jo postavijo pred narodno zavest,  zato podprejo Salomonovega sina Roboama. Minilo je malo več kot 30 let, odkar so zgradili tempelj, vendar je že izropan zakladov.

Od 19 kraljev, ki vladajo po Roboamu, jih je pet zvestih, trije so na začetku dobri, toda postanejo nezvesti, eden se odvrne od svojega napačnega ravnanja, vsi drugi pa delajo, kar je hudo v Jehovovih očeh. * Poudarjene so dejavnosti petih kraljev, ki Jehovu zaupajo. Pripovedi o tem, kako Ezekija obnovi tempeljsko služenje in kako Josija pripravi obhajanje velike pashe, prav gotovo močno spodbudita Jude, ki želijo v Jeruzalemu obnoviti Jehovovo čaščenje.

Odgovori na svetopisemska vprašanja:

13:5 – Kaj pomeni izraz ‚solna zaveza‘? Sol je zaradi svojih konzervacijskih lastnosti postala simbol za trajnost in nespremenjljivost. ‚Solna zaveza‘ torej označuje zavezujoč dogovor.

14:2–5; 15:17 – Ali je kralj Asa odstranil vse »višave«? Očitno ne. Morda je Asa odstranil le tiste višave, ki so bile povezane s čaščenjem krivih bogov, medtem ko je tiste, po katerih je ljudstvo častilo Jehova, pustil. Mogoče pa so višave ponovno zgradili v poznejših letih Asovega vladanja. Te je odstranil njegov sin Josafat. Pravzaprav niti med Josafatovim vladanjem višav niso popolnoma odstranili. (2. letopisov 17:5, 6; 20:31–33)

15:9; 34:6 – Kakšen položaj je imel Simeonov rod glede na razdelitev Izraelovega kraljestva? Simeonov rod je na Judovem podedoval več ozemelj, zato je zemljepisno gledano spadal h kraljestvu Juda in Benjamina. (Jozue 19:1) Toda v verskem in političnem stališču se je rod pridružil severnemu kraljestvu. (1. kraljev 11:30–33; 12:20–24) Zato so Simeona šteli k desetrodovnemu kraljestvu.

16:13, 14 – Ali so Asa upepelili? Ne, »silno velik ogenj« se ne nanaša na upepelitev Asa, temveč na sežiganje dišav.

35:3 – Od kod je Josija prinesel sveto skrinjo v tempelj? V Bibliji nič ne piše o tem, ali je skrinjo že kdaj prej odstranil kateri od hudobnih kraljev, ali pa jo je sam Josija začasno premestil na varno, ko so obsežno obnavljali tempelj. Edini zgodovinski zapis o skrinji po Salomonovem vladanju je ta, da jo je Josija prinesel v tempelj.

Pouk za nas:

13:13–18; 14:11, 12; 32:9–23. Iz teh pripovedi se naučimo, kako pomembno se je zanašati na Jehova.

16:1–5, 7; 18:1–3, 28–32; 21:4–6; 22:10–12; 28:16–22. Zavezništvo s tujci ali neverniki ima tragične posledice. Modro je, da se ogibamo vsakega nepotrebnega vpletanja v ta svet. (Janez 17:14, 16; Jakob 4:4)

16:7–12; 26:16–21; 32:25, 26. Kralj Asa se je zaradi ošabnosti pričel slabo vesti v zadnjih letih svojega življenja. Uzija je zaradi prevzetnosti doživel propad. Ezekija je ravnal nemodro in verjetno tudi ponosno, ko je babilonskim poslancem pokazal svoje zaklade. (Izaija 39:1–7) »Pred pogubo prevzetnost,« svari Biblija, »in pred padcem napuh.« (Pregovori 16:18)

16:9. Jehova pomaga tistim, ki imajo nerazdeljeno srce proti njemu, in si jih zelo želi podpreti s svojo močjo.

18:12, 13, 23, 24, 27. Podobno kakor Mihaj bi tudi mi morali pogumno in neustrašno govoriti o Jehovu in njegovih namenih.

19:1–3. Jehova išče pri nas dobro celo takrat, ko ga s svojim ravnanjem jezimo.

 20:1–28. Lahko smo prepričani, da se nam bo Jehova pustil najti, ko ga ponižno prosimo za vodstvo. (Pregovori 15:29)

20:17. Da bi videli »rešenje GOSPODOVO«, se moramo ‚razpostaviti‘ v dejavnem podpiranju Božjega kraljestva. Zadev ne bi smeli vzeli v svoje roke, ampak bi morali ‚tiho stati‘ in popolnoma zaupati Jehovu.

24:17–19; 25:14. Malikovalstvo se je za Joasa in njegovega sina Amazija izkazalo za past. Tudi danes je lahko malikovalstvo enako zapeljivo, še posebej v potuhnjeni obliki lakomnosti ali nacionalizma. (Kološanom 3:5; Razodetje 13:4)

32:6, 7. Tudi mi moramo biti pogumni in močni, ko si ‚nadenemo celotno Božjo bojno opremo‘ in bijemo duhovni boj. (Efežanom 6:11–18)

33:2–9, 12, 13, 15, 16. Človek pokaže, da se resnično kesa, če se odvrne od napačnega ravnanja in se odločno trudi delati to, kar je prav. Na podlagi iskrenega kesanja se lahko Jehova usmili celo posameznika, ki je ravnal tako hudobno kakor kralj Manasej.

34:1–3. Ni nujno, da zaradi negativnih razmer v otroštvu ne spoznamo Boga in mu ne pričnemo služiti. Na Josija je v njegovih zgodnjih letih morda pozitivno vplival skesani ded Manasej. Kar koli že je na Josija dobro vplivalo, je sčasoma prineslo dobre rezultate. Enako je lahko z nami.

36:15–17. Jehova je sočuten in potrpežljiv. Toda ti njegovi lastnosti imata tudi svoje meje. Ljudje se morajo ugodno odzvati na oznanjevanje Kraljestva, če želijo preživeti, ko bo Jehova pokončal to hudobno stvarnost.

36:17, 22, 23. Jehovova beseda se vedno izpolni. (1. kraljev 9:7, 8; Jeremija 25:9–11)

Knjiga ga spodbudi k dejanjem

»Josija je odpravil vse gnusobe iz pokrajin, ki so bile sinov Izraelovih,« piše v Drugi knjigi letopisov 34:33, »in je priganjal vse, ki so bivali v Izraelu, da služijo GOSPODU, svojemu Bogu.« Kaj je Josija spodbudilo k temu? Ko je pisar Safan prinesel kralju Josiju na novo odkrito knjigo Jehovovega zakona, mu je kralj naročil, naj jo naglas bere. Josija je to, kar je slišal, tako močno ganilo, da se je vse svoje življenje goreče zavzemal za čisto čaščenje.

Tudi na nas lahko močno vpliva, če beremo Božjo Besedo in o prebranem premišljujemo. Ali nas premišljevanje o kraljih iz Davidovega rodu ne spodbudi, da posnemamo zglede teh, ki so Jehovu povsem zaupali, in se ogibamo ravnanja teh, ki mu niso? Druga knjiga letopisov nas spodbuja, naj bomo popolnoma vdani pravemu Bogu in mu ostanemo zvesti. Njeno sporočilo je zares živo in ima močan vpliv. (Hebrejcem 4:12)

[Podčrtni opombi]

[Slika na strani 18]

Ali veste, zakaj je bilo ustrezno, da so bili za podstavek ulitega morja upodobljeni biki?

[Slika na strani 21]

Josija v otroštvu ni prejel veliko pomoči, vendar je odrastel v moža, ki je bil zvest Jehovu