Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Svetovna združba v skrbi drug za drugega

Svetovna združba v skrbi drug za drugega

Svetovna združba v skrbi drug za drugega

KAMOR seže pogled, so ljudje. Mnogi so starejši, nekateri izmed njih so tako onesposobljeni, da še komaj lahko hodijo. Med njimi so nosečnice in mladi pari z majhnimi otroki na skrbi. Vsi so begunci – moški, ženske in otroci – ki so bili zaradi državljanske vojne, naravnih nesreč oziroma drugih okoliščin prisiljeni zbežati od doma, da bi si našli zatočišče v kateri od sosednjih držav. Nekateri so morali že večkrat zapustiti svoje bivališče. Ob prvem znaku nemirov v državi ali ob naravni nesreči zberejo skupaj nekoliko gospodinjskih pripomočkov in svoje otroke ter se odpravijo kam, kjer bi bilo varneje. Ko se nato razmere normalizirajo, se mnogi begunci vrnejo, da si zopet postavijo dom in začnejo znova.

Srednjeafriška republika je že več let odpirala vrata beguncem iz številnih držav. Nedavno je moralo na tisoče ljudi, tudi mnogi Jehovove priče, zaradi vojne vihre zbežati iz demokratične republike Kongo v sorazmerno varno Srednjeafriško republiko.

Bratovščina priskoči na pomoč

Priče v Srednjeafriški republiki so si šteli v prednost, da so organizirali človekoljubno pomoč. Novodošlim krščanskim bratom in sestram so zagotovili nastanitev. Sprva so priskrbeli sobe po zasebnih domovih, toda z naraščanjem števila beguncev je postalo očitno, da so potrebne trajnejše priprave. Nekatere kraljestvene dvorane so predelali v spalnice. Krajevni priče so se lotili dela; za udobje tistih, ki naj bi se tam nastanili, so napeljali dodatno razsvetljavo, vodovodne cevi in cementirali tla. Z njimi so z ramo ob rami delali begunci, da so uredili te začasne spalnice. Poskrbeli so za celoten program krščanskih shodov v lingalščini, da bi bili prišleci oskrbljeni z življenjsko važno duhovno hrano. Tesno sodelovanje domačih Prič in njihovih gostov je pokazalo, da je mednarodna bratovščina resničnost.

Begunske družine niso vedno prišle skupaj. Tu in tam so družinske člane ločili, a na cilju so se zopet združili. V vsaki dvorani so bratje hranili seznam tistih, ki so varno prispeli. Poskrbeli so tudi za to, da se najde tiste, ki jih še pogrešajo. Podružnična pisarna, ki usmerja delo Jehovovih prič v deželi, je dnevno odposlala tri vozila, da bi pomagali vsem, ki so bili še na poti, ter iskali tiste, ki so se morda izgubili. Ta vozila se je dalo prepoznati po velikem napisu »STRAŽNI STOLP – Jehovove priče«.

Zamislite si, kakšno veselje je bilo, ko je skupina sedmih begunskih otrok, ki so jih ločili od staršev, zagledala kombi Jehovovih prič. Takoj so pritekli k vozilu in se predstavili kot Priče. Bratje so jim pomagali v kombi in jih peljali v kraljestveno dvorano, kjer so bili nazadnje zopet združeni s svojimi družinami.

Kaj tem iskrenim kristjanom pomaga spoprijemati se s takimi okoliščinami, pa ne le enkrat, temveč vedno znova? Popolnoma so prepričani, da živimo v zadnjih dneh, kakor je napovedano v Svetem pismu. (2. Timoteju 3:1–5; Razodetje 6:3–8)

Zato vedo, da bo Bog Jehova kmalu končal vojne, sovraštvo, nasilje in boje. Problem begunstva bo stvar preteklosti. Jehovove priče si medtem v skladu z opominom apostola Pavla v Prvem listu Korinčanom 12:14–26 prizadevajo skrbeti drug za drugega. Čeprav jih ločujejo reke, meje, jeziki in razdalje, se zanimajo drug za drugega, zato hitro ukrepajo, ko kdo potrebuje pomoč. (Jakob 1:22–27)

[Zemljevid na strani]

(Lega besedila – glej publikacijo)

AFRIKA

Srednje- afriška republika

Demokratična republika Kongo

[Vir slike]

Mountain High Maps® Copyright © 1997 Digital Wisdom, Inc.

[Slike na strani 30]

Tri kraljestvene dvorane, spremenjene v sprejemni center

[Slika na strani 31]

Kuhinjska oprema je bila nemudoma postavljena

[Slika na strani 31]

Vse več novodošlih

[Slike na strani 31]

Komaj rojeni in že begunci