Videti je, kot da vaš šestletnik sploh ne ve, kaj je samoobvladanje. Če vidi nekaj, kar si želi, hoče to imeti takoj! Če se razjezi, ga včasih popade ihta. Sprašujete se: »Ali je takšno vedenje normalno za otroka? Ali gre le za obdobje, ki bo z leti minilo, ali pa je sedaj čas, da začnem svojega otroka učiti samoobvladanja?«

Današnja miselnost spodkopava samoobvladanje. »V naši permisivni kulturi odrasli in otroci nenehno poslušajo sporočila, naj delajo to, kar si želijo,« piše dr. David Walsh. »Različni posamezniki, od dobronamernih gurujev samopomoči pa do pohlepnih prevarantov, nam nenehno govorijo, da moramo potešiti svoje želje.« *

Zelo pomembno je, da začnemo otroka zgodaj učiti samoobvladanja. Raziskovalci so v neki dolgoletni raziskavi opazovali vedenje skupine štiriletnikov. Vsakemu otroku so dali po en penast bonbon. Otrokom so rekli, da lahko bonbon takoj pojejo ali pa počakajo nekaj minut in kot nagrado za potrpežljivost dobijo še en penast bonbon. Otroci, ki so pri štirih letih pokazali samoobvladanje, so bili kasneje kot dijaki v čustvenem, socialnem in učnem pogledu boljši od sovrstnikov.

Če ne začnemo otroka že zgodaj učiti samoobvladanja, so lahko posledice zelo hude. Raziskovalci so prepričani, da se lahko delovanje otrokovih možganov spreminja, in to skladno z izkušnjami, ki si jih otrok pridobi. Dr. Dan Kindlon pojasnjuje, kaj to pomeni: »Pri otrocih morda ne bo prišlo do nevronskih sprememb, ki jih povezujemo z močno osebnostjo, če jih razvajamo in jih ne naučimo, naj počakajo, da pridejo na vrsto, naj se uprejo skušnjavi in jim ne pomagamo, da razvijejo zmožnost odlaganja zadovoljitve.« *

Bodite otroku zgled. Ali se vam uspeva obvladovati? Ali vas otrok vidi, da se razjezite, ko obtičite v prometnem zastoju, da ne upoštevate vrste v trgovini ali pa druge med pogovorom prekinjate? »Svojim otrokom bomo najbolje pomagali razviti samoobvladanje tako, da ga bomo kazali sami,« piše Kindlon. (Svetopisemsko načelo: Rimljanom 12:9)

Otroka poučite o posledicah. Pomagajte svojemu otroku, in sicer primerno njegovi starosti, da bo uvidel, kakšne so koristi, če se upre svojim močnim željam, in kakšne so posledice, če jim popusti. Na primer, če je vaš otrok jezen, ker je kdo z njim grdo ravnal, mu pomagajte, da se umiri in vpraša: »Ali mi bo maščevanje pomagalo ali me bo prizadelo? Ali lahko kako bolje rešim ta problem, morda tako, da štejem do deset in počakam, da se mi jeza umiri? Bi bilo morda boljše, da enostavno odidem?« (Svetopisemsko načelo: Galačanom 6:7)

Spodbujajte ga. Pohvalite svojega otroka, kadar se obvladuje. Pomagajte mu razumeti, da mu morda ne bo vedno enostavno zatreti močnih želja, vendar se bo izkazal za močnega, ko bo tako storil! V Svetem pismu piše: »Človek, ki ne obvladuje svojega duha, je kakor porušeno mesto brez obzidja.« (Pregovori 25:28) V nasprotju z njim pa je tisti, ki »je počasen za jezo, [...] boljši od mogočnega človeka«. (Pregovori 16:32)

Skupaj vadite. Pojdite se igro z namišljenimi vlogami, na primer »Kaj bi storil?« ali »Dobra odločitev, slaba odločitev« oziroma kaj podobnega. Pogovorite se o možnih scenarijih in odigrajte, kako bi se lahko v določenih okoliščinah odzvali, nato pa te odzive opredelite kot »dobre« ali »slabe«. Bodite izvirni: če želite, lahko uporabite lutke, slike ali druge metode. Tako igra ne bo le poučna, ampak tudi prijetna. Vaš cilj je pomagati otroku razumeti, da je samoobvladanje boljše od nepremišljenega ravnanja. (Svetopisemsko načelo: Pregovori 29:11)

Bodite potrpežljivi. Sveto pismo pravi, da je »neumnost [...] privezana k otrokovemu srcu«. (Pregovori 22:15) Zato ne pričakujte, da bo vaš otrok razvil samoobvladanje kar čez noč. »To je dolgotrajen in počasen proces s postopnim napredkom, padci in nadaljnjim napredovanjem,« piše v knjigi Teach Your Children Well. Toda splača se potruditi. V omenjeni knjigi še piše: »Otrok, ki se lahko čemu odreče [...], bo veliko lažje zavrnil droge pri dvanajstih letih ali pa spolnost pri štirinajstih.«