Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

»Kralj ameriške džungle«

»Kralj ameriške džungle«

 »Kralj ameriške džungle«

ZA KOGA gre? Za jaguarja, največjo ameriško mačko. Kje jo je moč najti? V džunglah, močvirjih, gozdovih, puščavah in goščavah Srednje in Južne Amerike. Življenjski prostor te mačke, v nasprotju z večino drugih mačk, niso le tla oziroma drevje, temveč tudi voda.

Poskusite si zamisliti, da stojite zraven povsem odraslega samca. V dolžino lahko brez repa meri do dva metra, tehtati pa utegne več kot 120 kilogramov. Ker je samotar, se s člani svoje vrste druži samo takrat, ko se pari. Samec je goden za parjenje, ko je star tri oziroma štiri leta, samica pa ima svoj prvi zarod v drugem letu starosti. Po tri- do štirimesečni brejosti običajno skoti dva mladička. Znano je, da lahko jaguarji v ujetništvu živijo več kot 20 let.

Neki biolog je glede tega, kako skrivnostne in izmuzljive so te velike mačke, rekel: »Jaguarje je zelo težko najti! Lahko bi stal tik ob njem, [...] pa ga morda vseeno ne bi videl.« Njegov rjavkasto rumen kožuh s črnimi rozetami oziroma obroči, v katerih so manjše pike, mu pomaga, da se skrije v sence in nato neopazno izgine.

Samoten, tih lovec

Jaguar je spreten lovec in se prehranjuje s približno 85 vrstami živali, tudi tapirji, jeleni in opicami. Ker mu je voda drugi dom, z lahkoto lovi tudi ribe in želve. Opazovalci so nekoč videli, kako je jaguar ubil odraslega konja, ga po tleh vlekel kakih 80 metrov, nato pa ga je zvlekel še čez reko.

Ta premetena mačka pogosto na drevesu tiho čaka na svoj plen. Ko nič hudega sluteča čreda pekarijev – hitrih, svinjam podobnih živali – teče mimo, jaguar nenadoma skoči iz zasede. Žrtev ubije z enim samim močnim ugrizom, nato pa hitro skoči nazaj na drevo. Tam počaka, dokler čreda ne odide, nakar pobere svoj ulov.

Toda za jaguarje je od vseh velikih mačk najmanj verjetno, da bi napadli človeka, in nikoli niso bili uvrščeni na seznam ljudožercev. Pravzaprav ljudje veliko bolj ogrožajo jaguarje kot pa jaguarji ljudi.

Zakaj jih je tako malo

Jaguarji so nekoč živeli na področjih od juga Združenih držav Amerike do skoraj skrajnega konca Južne Amerike. V sto letih se je njihov življenjski prostor zelo skrčil, tako da danes poseljujejo le še slabo polovico  tega področja. Do sredine 1970-ih so lovci vsako leto ubili na tisoče jaguarjev, da bi dobili njihov kožuh. Samo leta 1968 so jih izvozili več kot 13.500. Leta 2002 je bilo ocenjeno, da je jaguarjev manj kot 50.000, danes pa jih je v divjini morda le še kakih 15.000.

V poročilu Družbe za ohranitev divjih živali piše, da je skoraj 40 odstotkov jaguarjevega habitata uničenega zaradi krčenja gozdov. Samo v Mehiki naj bi vsako minuto izginilo področje, veliko skoraj kot nogometno igrišče. Zaradi tega so jaguarji prisiljeni, da za preživetje lovijo živino.

Prizadevanja, da bi jih ohranili

Kakih 200 držav se ravna po pravilih Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami, ki prepoveduje lov na jaguarje za prodajo. Ustanovljenih je že nekaj rezervatov, zato da bi se ohranilo njihovo naravno okolje. Leta 1986 je zatočišče Cockscomb Basin Wildlife Sanctuary v Belizeju postalo prvi rezervat jaguarjev na svetu. V Mehiki so ohranitvi jaguarjev namenili več kot 150.000 hektarjev tropskega gozda v biosferskem rezervatu Calakmul na polotoku Jukatan.

Kako uspešno je prizadevanje ljudi, da zaščitijo tega »kralja džungle«, bo pokazal čas. Vendar nas lahko tolaži dejstvo, da bo naš ljubeči Stvarnik kmalu »pokonča[l] tiste, ki pokončujejo zemljo«, in da bo sčasoma zavladal mir med ljudmi in živalmi, prav kakor se je namenil Bog. (Razodetje 11:18; Izaija 11:6–9)

[Zemljevid na straneh 24, 25]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Področje jaguarjev

Prvotno področje

Sedanje področje

SEVERNA AMERIKA

SREDNJA AMERIKA

JUŽNA AMERIKA