Capoeira – ples, šport ali borilna veščina?

Od pisca za Prebudite se! iz Brazilije

»Ravnotežje in prožnost akrobatike, eleganca in moč plesa, hitrost in prekanjenost boja ob ritmu glasbe.«

S TEMI besedami je neki pisec opisal bistvo brazilske umetnosti, imenovane capoeira. Neki drug pisec pa je zanjo dejal, da je postala »zares svetovni fenomen«.

Koreograf in raziskovalec Edward Lunda pravi, da je »edinstveno zlitje plesa, borilne veščine, igre in obreda«. V The New Encyclopædii Britannici pa piše, da je »ljudski ples«. Kako se izvaja? Igralci in opazovalci se postavijo v krog, znotraj katerega »dva moška stojita drug nasproti drugemu ter v ritmu, ki ga narekujejo z berimbauom oziroma zvočnim lokom, posnemata udarce in izmikanje ‚boja‘«.

Čeprav je o izvoru capoeire veliko polemik, večina raziskovalcev meni, da ima korenine v afriških plemenskih plesih in obredih. Kaže, da je v Brazilijo prišla v času trgovine s sužnji. Slednji so ta ples izvajali več desetletij, čeprav so njihovi lastniki zatirali afriško kulturo.

Leta 1888 je bilo suženjstvo v Braziliji odpravljeno, toda po besedah nekega brazilskega pisca »novo osvobojeni sužnji v obstoječi socialno-ekonomski ureditvi niso našli mesta zase«. Zato so se mnogi nekdanji sužnji pridružili kriminalnim tolpam. Capoeira je postala oblika nasilnega pouličnega boja. Tolpe so oborožene z noži in s koli ustrahovale soseske.

Spletna revija Planet Capoeira priznava, da je bila poulična oblika plesa »groba«. Pojasnjuje: »Njeni učitelji so odstranili vse elegantne gibe, ki bi bili v pravih bojih brez vrednosti. Brce, denimo, so bile nižje in so merile na telo, ne pa na glavo. Roke so uporabljali različno, bodisi da bi nasprotnika premotili ali udarili po telesu ali pa ga s prsti udarili po očeh. Ni bilo glasbe [in ni bilo] premetov in nobene akrobatike, razen tiste, ki bi bila uporabna v boju.« Nič čudnega torej ni, da je bila capoeira od leta 1890 po vsej državi prepovedana. Obtožene capoeiriste so čakale zaporne kazni, do 300 udarcev z bičem in celo deportacija.

V 1930 letih je Manuel dos Reis Machado, v krogih capoeire znan kot Mestre Bimba, odprl akademijo za učenje te umetnosti. Capoeira je bila še vedno nezakonita, zato je seveda pazil, da ni javno govoril o tem, kaj poučuje. Leta 1937 je capoeira pridobila priznanje brazilskega predsednika Getúlia Vargasa in s tem status pristnega brazilskega športa. Po ocenah capoeiro danes vadi 2,500.000 Brazilcev. Učijo jo v številnih javnih  ustanovah, kot so šole, univerze in vojaške akademije.

Ljudski ples ali borilna veščina?

Čeprav ima capoeira plesu podobne gibe, jo mnogi še vedno uvrščajo med borilne veščine. Augusto se je capoeire učil s svojim očetom in je prepričan, da, »kljub temu da je oblika plesa, spodbuja k nasilju in krši načela miru in ljubezni«. Pravi: »Capoeiro bi v trenutku jeze zlahka uporabili za to, da bi koga poškodovali.« Celo kadar se capoeiristi ogibajo fizičnega kontakta, lahko časovno neusklajen gib povzroči resne poškodbe.

Mnogi tudi menijo, da je capoeira močno religiozno obarvana. Pedro Moraes Trindade, mojster capoeire iz brazilske zvezne države Bahia, jo opisuje kot »zlitje telesa in uma«. Dodaja še: »Če menite, da je capoeira samo šport, potem omalovažujete njeno zgodovino in filozofijo.« Edmilson, ki je v mestu Niterói v zvezni državi Rio de Janeiro osem let treniral capoeiro, pravi: »Nekatere chule [uvodne pesmi] in obredi, ki se izvajajo ob capoeiri, so jasno povezani s spiritizmom.«

Edmilson in prej omenjeni Augusto sta skrbno preučila biblijska načela in to ju je navedlo, da ste se nehala ukvarjati s capoeiro. Sklenila sta, da je njuno duhovno in telesno zdravje preveč dragoceno, da bi ga tvegala. Četudi sta nekdaj uživala v nalezljivem ritmu in elegantnih gibih capoeire, sta sklenila, da se ne sklada z Biblijo, ki ljudem naroča, naj se ne ‚učijo več bojevati‘. (Izaija 2:4)

[Slika na strani 23]

Capoeira se izvaja ob ritmu berimbaua in bobna atabaque, tradicionalnih brazilskih glasbil