Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Pogled v svet

Pogled v svet

 Pogled v svet

Odkrili so bele krokodile

»Delavci gozdne uprave v Bhitarkaniškem narodnem parku v Orisi so med letnim popisom krokodilov odkrili 15 redkih belih [. . .] krokodilov,« piše v indijskem časopisu The Hindu. Beli krokodili so izjemno redki in »jih niso našli nikjer drugje na svetu«. V 1970-ih letih so bili indijski krokodili na tem področju zaradi nenehnega divjega lova na robu izumrtja, toda vlada zvezne države je s pomočjo programov Združenih narodov pričela v parku projekt gojenja krokodilov. Zaradi obilice mangrov, neonesnažene vode, bogate oskrbe s hrano in manj človekovega vmešavanja je gojenje uspešno. Glede na The Hindu je sedaj v parku kakih 1500 krokodilov normalne barve in ti redki beli krokodili.

 Tobak, revščina in bolezen

»Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) opozarja, da skoraj 84 odstotkov kadilcev živi v revnih državah, kjer sta tobak in revščina neločljivo povezana,« piše v španskem časopisu Diario Medico. Poleg tega so v vsaki državi »tisti, ki največ kadijo in imajo največ težav, povezanih z uživanjem tobaka, iz najrevnejšega sloja prebivalstva«. V večini razvitih držav se je uporaba tobaka zmanjšala, toda po svetu na splošno je tobak postal »četrti največji dejavnik tveganja nastanka bolezni«, je pisalo v časopisu. V Španiji, kjer zaradi tobaka letno umre že 60.000 ljudi, je ta postal »glavni povzročitelj bolezni, onesposobljenosti in smrti, ki bi se lahko preprečila«.

Ovce si zapomnijo obraze

»Ugotovili smo, da lahko ovce prepoznajo obraz vsaj 50 drugih ovc in 10 ljudi,« piše nevrobiolog Keith Kendrick v New Scientistu. Kendrick je s svojo ekipo ugotovil, da so si ovce v nekaj tednih, ko so videle 60 obrazov, vse zapomnile »vsaj za dve leti«. Ovce pa niso le prepoznale obrazov, temveč so lahko, podobno kakor ljudje, »z izraza na obrazu razbrale razpoloženje«. V reviji piše, da lahko ovce »razločijo izraze obraza ljudi, opazijo pa lahko tudi spremembe na obrazu ovce, ki je v stiski. Poleg tega imajo raje človeške obraze, ki so nasmejani, kakor tiste, ki kažejo jezo.« Raziskovalci so ugotovili, da »lahko ovce ljudi, ki skrbijo zanje, tako rekoč uvrstijo med najbolj znane člane črede«. Kendrick pravi: »Prijazni ljudje brez težav postanejo častne ovce. To kaže, da imajo ovce s svojimi pastirji tesen odnos.«

Avstralsko toplogredno onesnaževanje

»Avstralci imajo med vsemi industrijskimi državami največ emisij toplogrednih plinov na osebo,« navaja Avstralski inštitut. Leta 2001 je Avstralija proizvedla povprečno 27,2 tone ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov na osebo. V poročilu tega raziskovalnega inštituta piše, da je to visoko število posledica tamkajšnjega običajnega pridobivanja električne energije iz premoga, k temu pa so precej prispevali tudi motorna prevozna sredstva in proizvodnja aluminija. Naslednji največji toplogredni onesnaževalki na osebo sta bili Kanada (22 ton) in Združene države (21,4 tone). O najnižjem številu leta 2001 je poročala Latvija, ki je na osebo proizvedla 0,95 tone toplogrednih plinov. Avstralija je kljub sorazmerno majhnemu številu prebivalcev po celotnem izpustu toplogrednih plinov »presegla emisije v večjih evropskih gospodarskih silah, kot sta Francija in Italija (vsaka ima približno trikratno število avstralskih prebivalcev),« pravi poročilo.

Slavčkovo žgolenje in prometni hrup

»Ko se hrup poveča, slavčki žgolijo glasneje,« je objavljeno v nemškem časopisu Berliner Zeitung. Raziskava, ki jo je vodil Henrik Brumm z biološkega inštituta na Berlinski svobodni univerzi, je pokazala, da se je jakost petja, s katerim je samec zaznamoval svoje področje in pritegoval samičke, spremenila tudi za 14 decibelov, odvisno od hrupa v okolju. »To se morda ne zdi veliko,« je rekel Brumm, »vendar ustreza petkratnemu povečanju zvočnega pritiska, kar pomeni, da mora biti pritisk v ptičjih pljučih petkrat večji«. V mirnih okoljih je bila jakost ptičjega žvrgolenja 75 decibelov. Na mestih, kjer je promet zelo gost, pa so žgoleli z jakostjo 89 decibelov. »Raziskovalca je še posebej presenetilo dejstvo,« navaja časopis, »da se te ptice očitno vsak dan prilagodijo novim razmeram. Ob koncu tedna, ko ni prometa, ki je sicer ob delavnikih, so ptice redno pele tiše kakor med tednom.«

Kriminal na poljskih šolah

Leta 2003 je bilo »v šolah [na Poljskem] dvajset tisoč roparskih napadov«, poroča poljska revija Zwierciadło in dodaja, da »80 odstotkov [poljskih] šolarjev ne mara šole, ker se tam počutijo osamljene in težko shajajo z učitelji in drugimi učenci«. Zakaj je toliko težav? »Šole niso izolirane od zunanjih vplivov. Odsevajo to, kar se dogaja v današnji družbi,« pravi strokovnjak za duševno zdravje Wojciech Eichelberger. »Ustvarjamo družbene norme in vrednote, ki se prenašajo na šole.« Eichelberger priporoča, da bi se s tem problemom lahko uspešno spoprijeli, če bi starši z otroki preživljali čas in jim s tem dajali vedeti, da so v njihovih očeh pomembni.

Skrbi s telesno podobo

»Mladi, še posebej dekleta, si delajo skrbi zaradi svoje telesne podobe. S tem se ubadajo vedno mlajši otroci, zaradi česar lahko imajo hude zdravstvene posledice,« piše v kanadskem časopisu Globe and Mail. Glede prehranjevalnih navad so povprašali dekleta med 10. in 14. letom in odzvalo se jih je več kot 2200. Časopis Globe poroča: »Manj kot 7 odstotkov deklic je bilo pretežkih, toda več kot 31 odstotkov se je opisalo kot ‚predebele‘, 29 odstotkov pa je dejalo, da trenutno hujšajo.« Zakaj hočejo zdrava dekleta shujšati? Glede na ta časopis so za to precej odgovorni odrasli s svojimi nenehnimi dietami in z zasmehovanjem tistih, ki so pretežki. »Veliko vlogo pri vplivu na vedenje najstnikov imajo tudi občila s stalnim prikazovanjem pretirano vitkih manekenk,« je zapisano v Globu. Dr. Gail McVey, znanstvena raziskovalka v torontski Bolnišnici za bolne otroke, poudarja, da se morajo vsi, otroci, starši in učitelji, zavedati, da je »pridobivanje teže pri otrocih, ki rastejo v mladoletnike, normalno in potrebno«.