Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Pogled v svet

Pogled v svet

 Pogled v svet

Z lažjo do službe

»Vsak četrti človek laže, ko zaprosi za službo,« piše v londonskem Financial Timesu. V enem letu je varnostna služba Control Risks Group v finančnih službah in družbah za informacijsko tehniko preverila 10.435 kandidatov ter »na vseh službenih položajih našla primere ponarejanja«, piše v časopisu. »V približno 34 odstotkih prošenj so našli nedoslednosti glede preteklih zaposlitev, medtem ko je bila v 32 odstotkih prošenj navedena pretirano visoka ali napačna visokošolska izobrazba. Devetnajst odstotkov jih je poskušalo prikriti slabo posojilno kartoteko ali bankrot, 11 odstotkov pa jih je navedlo pomanjkljive osebne podatke.« Tisti, ki so izhajali iz drugih držav, so pogosteje napačno predstavili svojo posojilno kartoteko, ker so očitno mislili, da jih ne bodo odkrili. Poleg tega so moški »veliko bolj težili k ponarejanju kot ženske«. Tim Nicholson, ki dela pri Recruitment and Employment Confederation, potrjuje rezultate raziskave in dodaja: »Če tisti, katerih naloga je najemanje delavcev, verjamejo vsemu, kar je napisano na papirju, svojega dela niso dobro opravili.«

 Sloni, ki imajo radi nafto

Slone v Digboi na severovzhodu Indije zelo privlači nafta. »Sloni se po naftnih poljih prosto gibajo in pogosto odpirajo pomembne ventile in cevovode, ki vrelce povezujejo z rafinerijo,« pravi Ramen Chakravarty, višji inženir pri Oil India Limited. »Zdi se, da sloni uživajo v glasu, ki ga oddaja odprti ventil, še posebej ventil za uravnavanje pare, ki preprečuje parafiniranje surove nafte.« Očitno pa ne uživajo le v »zavijajočem zvoku« brizgajoče nafte, ampak je tudi videti, da jih naftni vrelci privlačijo zaradi »blata in vode, ki izhajata skupaj s surovo nafto«, piše v časopisu Indian Express. »Voda je slana in sloni jo imajo radi.« Zanimivo je, da so tam nafto naključno odkrili ravno zaradi slona. Slon je nosil tirnice za prvo železniško progo v tej pokrajini, in ko se je vrnil v tabor, so britanski uradniki na njegovih nogah opazili naftno snov. Njegove sledi so jih pripeljale do mesta, kjer je brbotala nafta. To je leta 1889 vodilo do odprtja prvega naftnega vrelca v Aziji.

Vožnja in utrujenost

»Utrujenost, še zlasti v povezavi z alkoholom, predstavlja posebej veliko nevarnost prometnih nesreč, katerih posledica je smrt ali hude poškodbe,« poroča British Medical Journal. Raziskovalci v Bordeauxu v Franciji so ugotovili, da je bila utrujenost voznikov kriva kar za 20 odstotkov nesreč na avtocestah. Tudi v ugodnih voznih razmerah je bilo z utrujenostjo povezanih 10 odstotkov hudih nesreč, v katerih je bilo udeleženo samo eno vozilo. Profesor Jim Horne, direktor Centra za raziskovanje spanja z Univerze Loughborough v Angliji, je dejal, da je za voznike popoldanski čas eden najbolj nevarnih. »Narejeni smo tako, da imamo dve obdobji spanja,« pravi »eno ponoči in drugo popoldne okoli 14. do 16. ure.« Kaj bi moral voznik narediti, ko postane zaspan? Vzeti bi si moral odmor. »Odpreti okno ali vklopiti radio je samo začasna rešitev,« pravi Horne. »Najboljše je, da nekje poiščete primeren prostor za parkiranje in 15–20 minut zadremate.« Težava je v tem, ker se mnogi vozniki zavedajo, da so zaspani, a še naprej vozijo. V londonskem The Sunday Timesu piše: »Ko se vam bo naslednjič začelo med vožnjo zehati, ko se vam bodo pričele zapirati veke ali pa se ne boste mogli zbrati, se spomnite, da je lahko ta opozorilni klic usoden, če ga prezrete.«

Porast prodaje orožja v ZDA

»Prodaja strelnega orožja in streliva je po 11. septembru po vsej državi močno narasla, saj se vedno več Američanov oborožuje, kar je za mnoge najbolj oseben korak do tega, da se počutijo varnejše,« piše v The New York Timesu. »Nastal je stalen tok resnih kupcev, ki prvič kupujejo orožje.« Nekateri proizvajalci strelnega orožja so izkoristili to krizo, tako da so z agresivno rabo domoljubnih gesel in slik privabljali nove kupce. Mnoge državne uslužbence pa širjenje smrtonosnega orožja zelo skrbi. »Vedno nas skrbi skupno število strelnega orožja, ki je na voljo po ulicah, saj policija zaradi tega ne more nadzorovati razmer,« pravi William B. Berger, šef policije v North Miami Beachu. Statistični podatki kažejo, da strelno orožje, ki ga kupijo zakonu poslušni ljudje, včasih konča v rokah zločincev. Skupine za nadzor strelnega orožja spodbujajo ljudi k razmisleku, preden se odločijo za nakup.

»Pretresljiv« davek duševnih bolezni

»Davek, ki ga duševne bolezni in nevrološke motnje terjajo po vsem svetu, je pretresljiv,« je objavila dr. Gro Harlem Brundtland, generalna direktorica Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). Nedavno SZO-jevo poročilo odkriva, da so duševne motnje »povsod po svetu med vodilnimi vzroki slabega zdravja in nezmožnosti za delo«. Trenutno ima po svetu približno 450 milijonov ljudi duševne ali nevrološke motnje, piše v poročilu. Čeprav je večino nevroloških motenj mogoče zdraviti, skoraj dve tretjini ljudi, ki imajo znano duševno bolezen, nikoli ne poišče strokovne pomoči, in to zaradi diskriminacije, sramu, premalo denarja ali neustrezne zdravstvene oskrbe.

Odrasli umirajo za noricami

»Vse več odraslih umira za noricami, eno najbolj običajnih otroških infekcij,« piše v londonskem časopisu Independent. Številke, objavljene v British Medical Journalu, kažejo, da so v zgodnjih 1970-ih letih odrasli predstavljali 48 odstotkov smrtnih primerov, ki so jih povzročile norice, medtem ko je ta številka leta 2001 znašala že 81 odstotkov. Profesor Norman Noah z londonske Šole za higieno in tropsko medicino svari: »Ta raziskava potrjuje, da norice povzročajo precejšnjo umrljivost med odraslimi. [. . .] Naša številka 25 smrtnih primerov na leto [v Angliji in Walesu] je najverjetneje prenizka. [. . .] Če norice dobijo odrasli, bi se morali zavedati, da se ta bolezen razlikuje od otroške bolezni. Odrasli so v večji nevarnosti in morajo veliko prej obiskati zdravnika.« Moški, stari od 15 do 44 let, so najbolj rizična skupina.

Več vernikov v Slovaški?

Popis v Slovaški iz leta 2001 je pokazal, da približno 84 odstotkov Slovakov sedaj trdi, da pripadajo eni od religij. Po besedah sociologa Jána Bunčáka je to predvsem izraz »velike družbene prilagodljivosti«. Čeprav so religijo med komunizmom zatirali, ljudje sedaj na pripadnost religiji gledajo kot na nekaj »primernega« in »normalnega«. Toda »mnogi med njimi sploh ne verjamejo v Boga«, pravi Bunčák. Potem je spregovoril o splošnem stanju v Evropi in dodal: »Velika večina ljudi trdi, da pripada neki religiji. [. . .] Pravijo, da so verni, hkrati pa si ne želijo, da bi se religija preveč vpletala v njihovo življenje.«

Do leta 2050 štiri milijarde lačnih

Glede na letno poročilo Sklada Združenih narodov za dejavnosti o prebivalstvu naj bi porast prebivalstva v državah v razvoju do leta 2050 povzročil povečanje svetovnega prebivalstva na 9,3 milijarde. Od tega naj bi 4,2 milijarde ljudi živelo v državah, v katerih ni mogoče zadovoljiti osnovnih potreb po hrani in vodi. To je dvakrat toliko ljudi, kolikor jih že trpi zaradi pomanjkanja hrane. »Poročilo kaže, da sta revščina in hitra rast prebivalstva smrtna kombinacija,« je pojasnila Thoraya Obaid, izvršilna direktorica sklada. »Revni ljudje so bolj neposredno odvisni od naravnih virov, na primer od razpoložljive zemlje, lesa in vode, pa vendar so zaradi propadanja okolja od vseh najbolj prizadeti. [. . .] Medtem ko smo nekateri razsipni potrošniki, drugi ne morejo zaužiti dovolj, da bi preživeli.«

Zakaj moški umirajo mlajši

»Življenje moškega je nesrečno življenje: moški prej zbolijo in prej umrejo.« To mračno podobo so predstavili organizatorji prvega Svetovnega kongresa o zdravju moških, ki je bil na Dunaju v Avstriji. Pretreslo jih je dejstvo, da moški v povprečju umrejo pet let prej kot ženske, poroča nemški časopis Süddeutsche Zeitung. Zakaj moški umirajo mlajši? En razlog je večja verjetnost, da prekomerno kadijo ali pijejo. Prekomerno hranjenje in premalo gibanja sta druga glavna dejavnika tveganja – 70 odstotkov moških v srednjih letih naj bi bilo pretežkih. Poleg tega so mnogi pod stresom, ker poskušajo uravnovesiti delo in družino. Za moške pa je tudi manj verjetno, da bodo šli k zdravniku, kadar so bolni, ali pa da bodo poiskali preventivno zdravstveno pomoč. Siegfried Meryn, eden od organizatorjev kongresa, je vse to povzel z besedami: »Zdravstveno gledano so moški zares na slabšem.«