Kaj spodbuja to dobo besa?

V PRAGI na Češkem je bil v baru ustreljen neki človek. Zakaj? Strelca je vznejevoljila glasna glasba, ki je prihajala iz žrtvinega majhnega kasetofona. V Cape Townu v Južnoafriški republiki je nekdo na križišču s hokejsko palico do smrti pretepel motorista. Napadalca je očitno razjezilo to, da je motorist vanj posvetil z lučmi. Nekdanji prijatelj medicinske sestre iz Britanije, ki živi v Avstraliji, je ves razjarjen vdrl k njej v stanovanje, jo polil z bencinom, zažgal ter pustil umreti.

Ali so poročila o besu – besu na cesti, besu doma, besu v zraku – pretirana? Ali pa so ta poročila kot razpoke v stenah neke stavbe samo vidna opozorila resnih prikritih problemov? Dejstva govorijo v prid slednjega.

Na cesti »se vse od leta 1990 število poročil o nasilnih prometnih izgredih letno poveča za skoraj 7 odstotkov«, piše v nedavnem poročilu Fundacije ameriškega avtomobilskega združenja (AAZ) za varnost v prometu.

Bes doma je zelo razširjen. Na primer v avstralski zvezni državi Novi južni Wales je bila policija v letu 1998 priča 50-odstotnemu porastu prijavljenih primerov nasilja doma. Vsako četrto žensko v Avstraliji, ki je poročena ali živi v zunajzakonski zvezi, njen partner pretepa.

V zraku je zgodba podobna. Nevarnost, da se bodo potniki na letalih nenadoma razburili in napadli osebje, sopotnike in celo pilote, je nekatere od vodilnih svetovnih letalskih družb spodbudila, da so posadki priskrbeli posebej oblikovane pasove, s katerimi nasilneže zadržijo na sedežih.

Zakaj je videti, da vse več ljudi ne more brzdati svojih čustev? Kaj jih spodbuja k besu? Ali je ta čustva v resnici mogoče nadzorovati?

Zakaj je besnih vedno več ljudi?

Biti besen pomeni občutiti ali kazati silno jezo. Človek pobesni, kadar dovoljuje, da jeza v njem narašča, dokler ne izbruhne v nasilnem izpadu čustev. »Nasilni prometni spori redko nastanejo zaradi enega samega dogodka. Prej se zdi, da izhajajo iz osebnega stališča voznika in kopičenja stresa v njegovem življenju,« opaža David K. Willis, predsednik Fundacije AAZ za varnost v prometu.

H kopičenju stresa prispeva vsakodnevna poplava informacij, glede katere se pričakuje, da jo bomo sprejeli vase. Na zadnji strani knjige Information Overload (Informacijska prenasičenost), ki jo je napisal David Lewis, piše: »Danes se mnogi delavci utapljajo v poplavi podatkov. [. . .] Ker so zasipani z informacijami, [. . .] postajajo prenapeti, brezbrižni in ohromljeni zaradi analiziranja.« V nekem časopisu so navedli primer te poplave informacij in zapisali: »V tedenski izdaji  časopisa je toliko informacij, kolikor jih je prejel povprečen človek iz 17. stoletja v celem življenju.«

Jezo pa lahko spodbuja tudi tisto, kar damo v usta. Dve obsežni raziskavi sta pokazali, da je povečana sovražnost povezana s kajenjem cigaret, pitjem alkohola in nezdravo hrano. Ta splošno razširjeni življenjski slog še dodatno prispeva k stresu in razočaranju; slednje izbruhne v obliki preklinjanja, nepotrpežljivosti in nestrpnosti.

Neolikanost in filmi

Direktor Avstralskega inštituta za kriminologijo (AIK), dr. Adam Graycar, ki je komentiral povezavo med nevljudnostjo in kriminalom, je dejal: »Drugačen pogled na spoštovanje in vljudnost je morda eden najpomembnejših korakov k zmanjšanju manjših kriminalnih dejanj.« Na inštitutu se zavzemajo za potrpežljivost, strpnost in opustitev preklinjanja. Če človek tega ne dela, trdijo, se lahko neprimerno vedenje sprevrže v kriminalno vedenje. Ironično je, da oblika sprostitve, ki si jo mnogi izberejo za lajšanje frustracij in stresa, pravzaprav spodbuja nestrpnost in bes. Kako pa?

»Otroci in odrasli se zgrinjajo v kinematografe, da gledajo prizore smrti in uničenja. Tržišče videokaset z nasilno vsebino je obsežno in donosno. Veliko otrok ima še vedno najraje ‚vojne igrače‘, čeprav njihovim staršem morda niso najbolj všeč. Mnogi, tako odrasli kot otroci, zelo uživajo v televizijskem nasilju, televizija pa ima pri prenašanju kulturnih vrednot pomembno vlogo,« piše v poročilu AIK. Kako je to povezano z izbruhi besa na ulici in doma? V poročilu sklenejo: »Skladno s tem, koliko v neki družbi opravičujejo nasilje, se bodo razvijale tudi vrednote posameznikov v tej družbi.«

Mnogi danes trdijo, da je sproščanje jeze le naravni odgovor na stres, neogiben odziv na našo vročekrvno, agresivno družbo. Ali je potem priljubljeno stališče »Daj duška svoji jezi« res dober nasvet?

Ali naj bi bes nadzorovali?

Ravno tako kakor bruhajoči ognjenik uničuje tiste, ki živijo v njegovi bližini, tudi človek z besnenjem škoduje tistim, ki živijo okoli njega. Poleg tega še nevarno poškoduje sebe. Kako pa? »Sproščanje jeze vodi še do večje agresivnosti,« piše v The Journal of the American Medical Association (JAMA). Glede na raziskave je pri moških, ki se jezijo, »več verjetnosti, da bodo umrli že v svojih petdesetih, kot pa pri tistih, ki se ne jezijo«.

Pri Ameriškem združenju za srce podobno izjavljajo: »Moški, ki jih večkrat popade jeza, so v dvakrat večji nevarnosti, da jih zadene kap, kot pa tisti, ki se obvladajo.« Ta opozorila veljajo za oba spola.

Kateri nasvet pa je res učinkovit?  Bodite pozorni na podobnosti med nasveti svetnih strokovnjakov in nasveti najbolj razširjene avtoritete na področju človeških odnosov, Biblije.

Obvladujte jezo – ognite se besu

Dr. Redford B. Williams je za JAMO izjavil: »Bolj malo je [. . .] verjetno, da bo poenostavljeni nasvet ‚Daj duška svoji jezi‘ kaj pomagal. Mnogo pomembnejše je naučiti se, kako ovrednotiti svojo jezo in jo potem obvladati.« Predlaga nekaj samopreiskovalnih vprašanj: »1. Ali so mi te okoliščine pomembne? 2. Ali moje misli in čustva ustrezajo dejanskemu stanju? 3. Ali se dá te okoliščine kaj spremeniti, tako da se mi ni treba jeziti?«

Pregovori 14:29; 29:11 »Počasni za jezo je poln razuma, nagli pa pospešuje neumnost. Ves svoj gnev izliva bedak, modri pa ga zadržuje in miri.«

Efežanom 4:26 »Jezite se, a ne grešite! Solnce naj ne zaide nad jezo vašo.«

Frank Donovan v svoji knjigi Dealing With Anger—Self-Help Solutions for Men priporoča: »Ogniti se jezi, ali še bolj določno, zapustiti prizorišče in druge ljudi v vaši epizodi jeze je taktika, ki je še posebej pomembna in koristna pri višjih ravneh jeze.«

Pregovori 17:14 »Začetek prepira je, kakor če kdo vodo pušča iz jeza, zato preden izbruhne, zapústi spor!«

Bertram Rothschild, ki piše za revijo The Humanist, pravi: »Jeza [. . .] je predvsem posameznikova osebna odgovornost. Vzroki za to, da se razjezimo, so v naših glavah. [. . .] Nekajkrat ste z jezo morda res dosegli svoje, vendar ni to nič v primerjavi s tem, kolikokrat ste z jezo stanje poslabšali. Veliko boljše je, da se ne razjezite.«

Psalm 37:8 »Odjenjaj od jeze in pústi togoto, ne srdi se, ker bi le hudo storil.«

Pregovori 15:1 »Rahel odgovor odvrača togoto, zbadljiva beseda pa zbuja jezo.«

Pregovori 29:22 »Naglojezni napravlja prepire in togotni je greha poln.«

Milijoni Jehovovih prič povsod po svetu potrjujejo omenjene nasvete. Vabimo vas, da obiščete njihove shode v kraljestveni dvorani v vašem kraju in se sami prepričate, da je biblijski nasvet res učinkovit, čeprav živimo v dobi besa.

[Slike na strani 23]

Kakor bruhajoči ognjenik tudi človek, ki ne nadzoruje besa, povzroča škodo

[Slika na strani 24]

Biblijski nasvet je res učinkovit