Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Dalmatinova Biblija – redka, a ne pozabljena

Dalmatinova Biblija – redka, a ne pozabljena

Dalmatinova Biblija – redka, a ne pozabljena

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ SLOVENIJE

ZADNJI od sodov z dragoceno vsebino je prispel v Slovenijo proti koncu 16. stoletja. Sodi so po različnih poteh potovali dve leti. Da bi prikrili njihovo vsebino, so jih označili z »igralne karte« oziroma »kramarsko blago«. Notri pa so bile skrite usnjeno vezane knjige prve celotne Biblije v slovenskem jeziku.

S to dragoceno pošiljko so se izpolnile sanje dveh predanih mož, Jurija Dalmatina in Primoža Trubarja, ki sta svoje življenje posvetila prevajanju Biblije v ljudski jezik svojih rojakov. Čeprav tema možema morda v mnogih zgodovinskih knjigah ne dajejo posebnega pomena, se njuni imeni lahko doda seznamu tistih, ki so veliko pripomogli k nastanku zgodnjih prevodov Biblije.

Dalmatin, ki je poskrbel za tajni prevoz biblij, je v pošiljki poslal tudi prav posebej bogato vezan izvod za Trubarja, svojega prijatelja in svetovalca. Poglejmo si, s kakšnimi izzivi sta se ta moža spoprijemala pri tem, ko sta želela Biblijo priskrbeti v ljudskem jeziku svojih rojakov.

Kako je kdo postal prevajalec

V 16. stoletju je bil v večini Evrope še vedno utrjen Sveti rimski imperij, ki je bil tesno povezan z rimsko katoliško cerkvijo. Vendar pa je močno napredovala protestantska reformacija, in vpliv tega gibanja je postopoma prodrl v mesta in vasi na področju današnje Slovenije. Trubar, krajevni duhovnik, je bil med prvimi, ki je sprejel protestantska prepričanja.

Ker je bil uradni jezik katoliške cerkve latinščina, je cerkveno bogoslužje in Biblijo razumelo samo nekaj priviligiranih, ki so se učili tega starega jezika. Reformatorji pa so dejali, da bi moralo biti bogoslužje v jeziku, ki ga razumejo vsi. Tako so do srede 16. stoletja med cerkvenim bogoslužjem nekatere odlomke Biblije brali v krajevnem slovenskem jeziku. To je bilo mogoče, ker je bil na robu latinskega misala oziroma mašne knjige, ki jo je uporabljala duhovščina, napisan slovenski prevod določenih besedil.

Toda Trubar si je želel, da bi bila v slovenščino prevedena celotna Biblija. Ker takrat še ni bilo slovenske abecede, jo je Trubar sestavil in leta 1550 napisal prvo knjigo, ki so jo natisnili v slovenskem jeziku. V njej je zajel tudi nekaj biblijskih vrstic iz Prve Mojzesove knjige. Kasneje je v slovenščino prevedel tudi Psalme, čez čas pa celotni Novi testament oziroma Krščanske grške spise.

Vendar pa se je zavedal, da nima toliko jezikovnega znanja, da bi lahko uresničil svojo željo in v slovenščino prevedel celotno Biblijo. Zato je v Juriju Dalmatinu, nadarjenem mladem študentu, videl človeka, kateri bi mu lahko pomagal do tega cilja.

Dalmatinovi začetki

Dalmatin se je rodil v revni družini okrog leta 1547, v vasi na področju današnjega južnega dela Slovenije. Kot deček je hodil v bližnjo šolo, ki jo je vodil mož, ki je med prvimi sprejel protestantizem. To je močno vplivalo na njegovo kasnejšo versko usmeritev. Trubar, pa tudi neki učitelj in krajevna cerkev, so mu pomagali, da je obiskoval versko šolo in šel kasneje študirat v Nemčijo. Tako je izpopolnil svoje znanje latinščine in nemščine, se naučil hebrejščine in grščine ter dokončal študij filozofije in teologije.

Čeprav je Dalmatin študiral v tujini, ga je Trubar spodbujal, naj ceni in izpopolnjuje svoj materni jezik, slovenščino. Ko je bil na univerzi (še vedno v svojih 20-ih letih), se je že lotil velikanske naloge – prevajanja Biblije v jezik svojih rojakov. Trubarjeva vneta želja, da bi bila v slovenščino prevedena celotna Biblija, je zdaj postal Dalmatinov glavni življenjski cilj.

Prevajanje se začne

Dalmatin se je z veliko vnemo lotil dela in začel prevajati hebrejske spise. Očitno je prevajal iz izvirnih jezikov, a se je močno opiral tudi na nemški prevod Martina Luthra, in sicer na njegov prevod latinske Vulgate. Kot je bilo že omenjeno, je Trubar do leta 1577 v slovenščino prevedel celotne Krščanske grške spise. Dalmatin je popravil in izboljšal njegovo besedilo ter se tudi pri tem močno opiral na Luthrov nemški prevod Biblije. Odpravil je mnogo Trubarjevih germanizmov in naredil bolj ubran prevod. Morda si je pri prevajanju pomagal tudi s svojim znanjem grščine, toda učenjaki o tem, ali se je opiral na zgodnja grška besedila ali ne, še vedno razpravljajo.

Ovire na poti

Pred Dalmatinom je bila naloga, ki bi mu lahko vzela pogum, saj je slovenska abeceda nastala šele nekaj desetletij pred tem. Poleg tega je bil besednjak skromen in ni bilo nobenih slovenskih priročnikov. Zato je bilo treba pri prevajanju besedila v razumljivo slovenščino res veliko iznajdljivosti.

Stvari pa je še otežilo protireformacijsko gibanje. Ker so moža, ki je tiskal v Sloveniji, izgnali, so morali Biblijo natisniti na tujih tleh. In to je razlog, zakaj so jo morali v deželo pretihotapiti. Toda kljub oviram je Dalmatin svoj cilj dosegel v samo desetih letih. Očitno je bil takrat še v svojih zgodnjih 30-ih letih.

Pod njegovim nadzorom so prvi natis 1500 izvodov Biblije dokončali v sedmih mesecih. Mnogi so to Biblijo poimenovali literarna mojstrovina in umetniško delo, ker je prelepo ilustrirana z 222 slikami lesorezov. Še vedno je ohranjenih veliko izvirnikov te Biblije, prevod pa uporabljajo tudi kot osnovo pri sodobnih prevodih Biblije v slovenščino. Delo teh dveh mož je pripomoglo k temu, da danes Slovenci lahko beremo Božjo Besedo v svojem maternem jeziku.

[Okvir/slika na strani 15]

BOŽJE IME

Dalmatin je v predgovoru svojega prevoda Svetega pisma napisal tudi naslednje pojasnilo: ‚Kjerkoli je beseda GOSPOD natisnjena z velikimi črkami, to pomeni samega GOSPODA Boga, katerega ime je יהוה, Jehova, v judovskem jeziku. To ime pripada samo GOSPODU Bogu in nikomur drugemu.‘

[Slike na strani 14, 15]

Primož Trubar

Prva stran slovenske Biblije

[Vir slike]

Vse slike razen tetragrama: Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana, Slovenija