Gesla – bistvena za varnost

»PROSIM vtipkaj geslo.« Te besede, ki se pojavijo na računalniškem zaslonu, so za mnoge ljudi po svetu del vsakdanjika. Ko se želite prijaviti na osebni računalnik, vključiti mobilni telefon, uporabiti kreditno kartico ali izključiti varnostni sistem objekta, gesla oziroma PIN-i (osebne identifikacijske številke) skrbno varujejo dostop do mnogih vsakdanjih operacij.

Mnogi pisarniški delavci samo pri delu rabijo od 3 do 5 gesel in predvideva se, da bodo uporabniki v desetih letih morda imeli opravka z več kot 100 gesli! Kako lahko ob tolikšni razširjenosti rabe gesel sestavite takšna, ki so dovolj zapletena, da so varna, obenem pa ravno prav enostavna, da si jih lahko zapomnite?

Upoštevati je treba temeljne smernice. Najprej so tu ne-ji. Ne imejte gesla, ki ga sestavlja vaše ime ali ime koga od članov vaše družine, niti v spremenjeni obliki ne. Ogibajte se tudi številke registrske tablice, telefonske številke, številke vašega socialnega zavarovanja in ne uporabite vašega naslova. Vztrajen heker zlahka dobi takšne informacije.

Če je mogoče, naj vaše geslo tudi ne sestavljajo same črke ali številke. Takšno kodo lahko hitro razkrije že sorazmerno preprost računalniški program. In končno, ne uporabite besede, ki jo je mogoče najti v kakršnem koli slovarju – tudi v slovarju katerega tujega jezika. Na voljo so namreč obsežni seznami z besedami, imeni krajev in lastnimi imeni v vseh jezikih. S programi je mogoče preveriti tudi več različic teh besed, denimo besede, črkovane nazaj, vnesene kot velike črke ali kombinacije teh možnosti.

Kakšna gesla naj bi torej uporabljali? Običajno takšna, ki imajo vsaj od šest do osem znakov, in so sestavljena iz velikih in malih črk, številk in ločil. Kako hitro pa se odkrije takšno kombinacijo znakov? Po nekem viru »bi računalnik, ki bi preizkusil po milijon gesel na sekundo (večina jih lahko preizkusi po manj kot sto na sekundo), povprečno potreboval več kot sto let«.

Kako lahko določite kombinacijo, ki si je ne bi bilo težko zapomniti? Nekateri predlagajo, da si izberete naslov kakšne priljubljene knjige oziroma filma, kakšen verz popevke ali pesmi ter sestavite geslo iz prve črke vsake besede, uporabite pa tudi velike črke, ločila ali druge znake. Na primer »Jurčičev Deseti brat« bi lahko postal »J:10brat«. Lahko pa bi za svoje geslo izbrali tudi kak biblijski navedek. Prva knjiga letopisov 9:27 bi tako postala »1Let9:27«.

Drug predlog so morda izmenični soglasniki z enim ali dvema samoglasnikoma, povezani v kakšno nesmiselno besedo, ki pa je izgovorljiva. Na primer: »KuiMSoPi« ali »VotiRuba«. Kdo drug pa se mogoče odloči za kratki besedi in ju poveže z ločilom, na primer »Mali?Jež« ali »Zvok;Cvet«.

Ni treba, da imajo vsa gesla enako stopnjo zaščite, in poleg tega nekateri programi ne sprejemajo določenih znakov ali pa ne prepoznavajo velikih črk, toda z upoštevanjem gornjih predlogov boste morda laže zavarovali pomembne informacije pred nezaželenimi vsiljivci. Zapomnite si tudi, da je važno geslo redno spreminjati. Na koncu le še to: bodisi da se odločite za takšno ali drugačno geslo, samo ne izberite nobenega od teh, ki so navedena v tem članku.