Mladi vprašujejo:

Kaj lahko naredim, da bo moje bivanje v tujini uspešno?

»Ko sem prispela na letališče, sem si želela samo to, da bi šla domov! [. . .] Zgubila sem vsakršno željo po pustolovščini in veselje do raziskovanja. Z eno besedo, nikoli še nisem imela tolikšnega domotožja.« (Uta)

STRAŠEN občutek je, če si v tuji deželi povsem sam. Toda kakor je bilo prikazano v prejšnjem članku te serije, se mnogi mladi odločijo, da bodo nekaj časa preživeli v tujini. Nekateri gredo tja na šolanje ali pa na posebno strokovno izpopolnjevanje. Nekateri se želijo učiti jezika. Drugi preprosto želijo zaslužiti denar. Tretji pa se preselijo, da bi služili v tujih deželah, kjer je večja potreba po kraljestvenih oznanjevalcih.

Denimo, da imaš za bivanje v tujini modre razloge, take, pri katerih upoštevaš svoje duhovne potrebe in cilje. * Kaj lahko narediš, da si zagotoviš uspešno tamkajšnje bivanje?

Bodi se odločen prilagajati

Najprej se moraš biti pripravljen prilagajati. To ne pomeni, da opustiš svoja krščanska načela oziroma duhovno ustaljene navade. Lahko pa pomeni poskusiti privaditi se okusu nove hrane, naučiti se kakih novih pravil vedenja ali poskusiti nove načine opravljanja reči. Te nove navade se lahko zelo razlikujejo od tistih, ki si jih imel doma. Toda pri tem se da dobro uporabiti Jezusova zapoved »Ne sodite«. (Matevž 7:1) Res, nobena rasa ali kultura nima pravice izjavljati, da je višja od drugih. (Dejanja 17:26) Prav kakor bi se morali starejši ogibati tega, da bi kritično primerjali mlade v preteklosti in današnje mlade, tako bi se morali mladi v tujini ogibati tega, da bi kritično primerjali tujo in njihovo deželo. (Propovednik 7:10) Osredini se na pozitivne stvari, ki jih ponujata nova dežela in kultura. Pa tudi, hitreje ko se boš učil jezika te dežele, prej se boš počutil kakor doma.

Apostol Pavel se je pri svojem misijonarskem delu uspešno prilagodil različnim kulturam, ker je bil pripravljen postati »vsem [. . .] vse«. (1. Korinčanom 9:22) S podobnim stališčem se lahko prilagodiš tudi ti. Adrianne živi v Nemčiji au pair – pri neki družini opravlja hišna dela v zameno za sobo in hrano. Takole pojasnjuje: »Biti moram zelo  prilagodljiva, ker ne morem pričakovati, da se bodo drugi prilagodili meni.«

‚Imam domotožje!‘

V prvih nekaj tednih ni nič nenavadnega, če si žalosten in imaš domotožje. Biblija kaže, da je Jakob »močno hrepenel po očetovi hiši«, čeprav je bil v tuji deželi več kot 20 let! (1. Mojzesova 31:30, SSP) Zato ne bodi presenečen, če boš kdaj planil v jok. Seveda, če stalno premišljuješ o tem, kar si pustil za seboj, boš samo še poglobil svoje občutke žalosti. (4. Mojzesova 11:4, 5) Najboljši način za premagovanje žalosti je, da si prizadevaš privaditi se novi rutini in okolju. Dobro je, da ostaneš v stiku s svojo družino po pismih ali telefonu, vendar te prepogosti pogovori z domačimi lahko ovirajo pri prilagajanju na novi dom.

Mnogi mladi kristjani ugotovijo, da je najboljše zdravilo za osamljenost vrnitev v duhovno rutino. (Filipljanom 3:16) Amber se spominja svojih prvih tednov v tujini: »Bilo mi je težko ob večerih, ko nisem imela kaj početi, zato sem skušala dodatno preučevati ali brati kako knjigo.« Mlada Rachel govori iz osebne izkušnje, ko svetuje: »Nemudoma se poveži z občino. Takoj začni obiskovati shode.« Sprva boš morda potreboval pomoč, da bi prišel na shode, toda v krščanski občini lahko najdeš zdravo družbo prijateljev, ki so lahko kakor ‚bratje in sestre in matere‘. (Marko 10:29, 30)

Pomemben del dobre duhovne rutine je tudi sodelovanje v krščanskem oznanjevalskem delu. Oznanjevanje ti ne bo koristilo le duhovno, temveč ti bo tudi pomagalo, da se boš prilagodil novima kulturi in jeziku.

Pa še to: nadaljuj ustaljeno navado molitve in osebnega preučevanja. To sta življenjsko pomembni zadevi, da ostaneš duhovno zdrav. (Rimljanom 12:12; 1. Timoteju 4:15) Zato je Adrianne, ki smo jo omenili že prej, poskrbela, da je s seboj prinesla biblijsko literaturo v maternem jeziku.

Živeti pri družini gostiteljici

Nekateri mladi kristjani se dogovorijo, da medtem, ko so v tujini, živijo pri verujoči družini. Od družine gostiteljice se ne more pričakovati, da bo nase prevzela starševsko vlogo, lahko pa je dobra družba in vir duhovne spodbude. (Pregovori 27:⁠17)

Vendar pa je za ohranjanje dobrega odnosa z družino gostiteljico nujno potrebna odprta komunikacija. (Pregovori 15:22; 20:5; 25:11) Amber omenja: »Imeti bi moral načrt svojih obveznosti. Vedeti moraš, kaj tvoji gostitelji pričakujejo od tebe, oni pa bi se morali zavedati, kakšna so tvoja pričakovanja.« Ugotovi, kakšen je družinski hišni red in koliko od tebe pričakujejo, da boš sodeloval pri gospodinjskih opravilih. O takih stvareh bi se morali temeljito pogovoriti.

Tvoje razmere bodo še posebej izzivalne, če na primer delaš pri družini gostiteljici, ki nima enakega verskega prepričanja kot ti. Glede na to, da družina morda ne razume tvojega stališča do biblijskih načel, bi se lahko znašel v kompromisni situaciji. (Pregovori 13:20) Lahko se zgodi, da zahteve glede izpolnjevanja hišnih dolžnosti pridejo v navzkriž s tvojimi duhovnimi obveznostmi, na primer obiskovanjem krščanskih shodov.  Če te torej neogibne okoliščine silijo, da ostaneš z družino, ki nima enakega prepričanja, bi moral že prej poskrbeti za več varnostnih ukrepov.

Rachel, Britanka, ki je bila v Nemčiji au pair, priporoča: »Prepričaj se, da vedo, da si kristjan. Najboljše je, da jim to takoj odkrito poveš.« Če pojasniš svoja religiozna in moralna merila, ti je to lahko v zaščito. Poleg tega bi moral svojemu delodajalcu jasno povedati, kako pomembni so zate krščanski shodi in oznanjevanje. Navsezadnje pa se je modro prepričati, da so pomembne zadeve, kot so delovne ure, prosti čas in plačilo, zapisane, še preden začneš delati. To ti je lahko v zaščito pred kasnejšim razočaranjem.

Reševanje problemov

Čeprav daš vse od sebe, se lahko pojavi težava. Kaj, če na primer tvoji gostitelji zahtevajo, da moraš zapustiti njihov dom? To te lahko precej potre. Če pride do kakega nesporazuma, se lahko skušaš z gostitelji o zadevah umirjeno in razumno pogovoriti. (Pregovori 15:1) Bodi pripravljen priznati kakršno koli napako, ki si jo morda storil. Morda se bodo premislili. Če ne, si boš moral poiskati drugo nastanitev.

Morda boš še zaradi kakih drugih problemov moral koga prositi za pomoč. Lahko na primer zaideš v finančne težave ali pa zboliš. Morda omahuješ, da bi staršema povedal, kaj se dogaja, ker se bojiš, da bi prišla pote in te odpeljala domov. Poleg tega sta morda kilometre proč in ne vesta, kako bi se s takimi razmerami spoprijela v tuji deželi. Krajevni občinski starešine pa morda imajo izkušnje pri spoprijemanju s takimi problemi in ti lahko praktično svetujejo. Mogoče ti lahko tudi pomagajo odločiti se, ali naj bi na te zadeve opozoril svoja starša.

Vrnitev domov

Kljub težavam in izzivom je lahko bivanje v tujini nagrajujoče doživetje, še posebej če greš tja iz duhovnih razlogov. Seveda lahko pride do tega, da se boš moral vrniti domov. Andreas pravi: »Ob toliko lepih spominih – slabe kmalu pozabiš – mi je bilo zelo težko oditi.« Vendar ne pričakuj, da bodo tvoji prijatelji ali družina doma naenkrat spremenili svoj način opravljanja reči, zdaj ko si se vrnil z novo držo, ki si se je naučil v tujini. Poleg tega jih ne vznemirjaj s stalnimi namigi, kako kaj naredijo drugje. Seveda boš želel vsem povedati svojo zgodbo, a ne bodi razočaran, če vsi ne bodo s teboj delili navdušenja.

Jasno je, da je odločitev za začasno življenje v tuji deželi treba jemati resno. Če se po pogovoru o tem s svojima staršema odločiš, da imaš za selitev razumne razloge, se bodi pripravljen spoprijeti z izzivi, pred katerimi boš. Tudi pri tem, kakor pri kateri koli drugi veliki odločitvi, s katero se spoprijemaš v življenju, je modro, da najprej preračunaš stroške. (Lukež 14:28–30)

[Podčrtna opomba]

[Okvir/slika na strani 27]

Nasveti za varnost

● Potni list, denar in povratno karto hrani na varnem mestu.

● Fotokopiraj potni list, pa tudi imigracijsko dovoljenje in/ali vizo, povratno karto in druge pomembne dokumente. En komplet teh kopij imej pri sebi, drugega pa pošlji staršema ali domačim prijateljem.

● Vedno nosi s seboj telefonsko številko staršev ali domačih prijateljev ter družine gostiteljice.

● Ohranjaj čist odnos do članov drugega spola, bodisi v družini gostiteljici, v šoli, na delu ali drugje.

● Nauči se vsaj nekaj osnovnih besed in fraz v jeziku države gostiteljice.

● Preden odpotuješ, pojdi na zdravniški pregled. Prepričaj se, da imaš s seboj dovolj zaloge kakršnih koli potrebnih zdravil.

[Slika na strani 26]

Če pride do nesporazuma z družino gostiteljico, se z njo o tem v miru pogovori