Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

DEVETO POGLAVJE

Ravnala je preudarno

Ravnala je preudarno

1.–3. a) Kako je prišlo do tega, da je ljudem iz Abigajiline hiše pretila nevarnost? b) Kaj bomo izvedeli o tej izjemni ženski?

ABIGAJILA je uzrla grozo v očeh preplašenega mladeniča. Tak je bil z razlogom. Pretila je smrtna nevarnost. V tistem trenutku je bilo k njej domov namenjenih kakih 400 vojščakov, odločenih, da pobijejo vse moške iz hiše njenega moža Nabala. Zakaj?

2 Vse se je začelo pri Nabalu. Nabal se je kot običajno vedel okrutno in nesramno. Toda tokrat je užalil napačnega človeka – priljubljenega vodja zvestovdanih in izurjenih vojščakov. Sedaj je eden od Nabalovih mladih delavcev, morda eden od pastirjev, prišel k Abigajili v upanju, da se bo domislila, kako jih rešiti. Toda kaj lahko ena ženska stori proti celi vojski?

Kaj lahko ena ženska stori proti celi vojski?

3 Spoznajmo najprej malo bolje to izjemno žensko. Kdo je bila Abigajila? Kako je prišlo do tega obupnega položaja? In kaj se lahko naučimo iz njene zgledne vere?

»Zelo preudarna in lepe postave«

4. Kakšen človek je bil Nabal?

4 Abigajila in Nabal nista bila prav posrečen par. Nabal bi težko našel boljšo soprogo, Abigajila pa skoraj gotovo ne bi mogla dobiti slabšega moža. Resda je imel Nabal dosti denarja. Zato se je tudi zdel samemu sebi pomemben. Toda kako so nanj gledali drugi? Težko bi našli kak drug biblijski lik, ki bi bil opisan z bolj zaničljivimi izrazi. Njegovo ime pomeni »nespameten« ali »neumen«. Ne ve se, ali so mu takšno ime dali njegovi starši ob rojstvu ali pa ga je kot vzdevek dobil pozneje. Naj je bilo tako ali drugače, je bilo to ime res pravšnje zanj. Bil je »grob in zloben« ter nasilnež in pijanec, zato so se ga ljudje daleč naokoli bali, pa tudi marali ga niso. (1. Sam. 25:2, 3, 17, 21, 25)

5., 6. a) Katere so po tvojem mnenju Abigajiline najprivlačnejše lastnosti? b) Zakaj se je Abigajila verjetno poročila s takšnim ničvrednežem?

5 Abigajila je bila povsem drugačna od Nabala. Njeno ime pomeni »moj oče se veseli«. Veliko očetov je ponosnih, da imajo lepo hčer, toda modre očete daleč bolj osreči to, da pri svojem otroku vidijo notranjo lepoto. Vse prepogosto se zgodi, da posamezniki, ki so obdarjeni z zunanjo lepoto, ne uvidijo potrebe, da bi si pridobili lastnosti, kot je preudarnost, modrost, pogum ali vera. Vendar Abigajila ni bila takšna. Biblija zanjo pravi, da je bila tako preudarna kot tudi lepa. (Beri 1. Samuelova 25:3.)

6 Danes se nekateri morda sprašujejo, zakaj se je takšna inteligentna mlada ženska poročila s takšnim ničvrednežem. Ne smemo pozabiti, da je bilo v biblijskih časih veliko zakonov dogovorjenih. In tudi če zakon ni bil dogovorjen, je privolitev staršev vseeno igrala zelo pomembno vlogo. Ali so bili Abigajilini starši naklonjeni tej poroki in so se morda celo dogovorili zanjo, ker sta nanje naredila vtis Nabalovo bogastvo in pomembnost? Jih je k temu prisilila revščina? V vsakem primeru Nabal kljub denarju, ki ga je imel, ni bil primeren za moža.

7. a) Česa bi se današnji starši morali ogibati, če želijo otrokom privzgojiti zdrav pogled na zakonsko zvezo? b) Kaj je bila Abigajila odločena delati?

7 Modri starši svojim otrokom skrbno privzgojijo zdrav pogled na zakonsko zvezo. Ne spodbujajo jih k temu, da bi se poročili zaradi denarja, niti ne pritiskajo nanje, da bi se pričeli s kom sestajati, ko so še premladi, da bi nase prevzeli vloge in odgovornosti odraslih. (1. Kor. 7:36) Toda za Abigajilo je bilo sedaj prepozno, da bi razmišljala o takšnih stvareh. Kateri koli razlog je že bil, da se je poročila z Nabalom, je bila zdaj njegova žena in bila je odločena, da se kar najbolje izkaže v tej nič kaj zavidljivi vlogi.

»Ta pa je vpil nanje in jih ozmerjal«

8. Koga je Nabal užalil in zakaj misliš, da je bilo to zelo nespametno?

8 Nabal je Abigajili sedaj otežil življenje kot še nikoli. Človek, ki ga je užalil, ni bil nihče drug kot David. Tega zvestega Jehovovega služabnika je Samuel pomazilil, in tako se je razkrilo, da ga je Bog izbral za Savlovega naslednika na prestolu. (1. Sam. 16:1, 2, 11–13) David se je na begu pred ljubosumnim kraljem Savlom, ki mu je stregel po življenju, s svojimi 600 zvestovdanimi vojščaki zatekel v pustinjo.

9., 10. a) V kakšnih razmerah so se David in njegovi možje prebijali skozi življenje? b) Zakaj bi moral Nabal ceniti to, kar so počeli David in njegovi možje? (Glej tudi podčrtno opombo k 10. odstavku.)

9 Nabal je živel v Maonu, toda delal je v bližnjem Karmelu in tam je verjetno imel tudi posest. * Ti mesti sta ležali sredi travnatih pobočij, primernih za vzrejo ovc, ki jih je imel Nabal 3000. Toda povsod okoli je bila divjina. Na jugu je ležala prostrana Paranska puščava. Na vzhodu je pot do Slanega morja vodila skozi pusto pokrajino, razbrazdano s soteskami in jamami. V teh predelih so se David in njegovi možje prebijali skozi življenje – nedvomno so se preživljali z lovom in doživljali mnoge nadloge. Pogosto so srečali mladeniče, ki so kot pastirji delali za bogatega Nabala.

10 Kako so ti marljivi vojščaki gledali na pastirje? Zlahka bi si kdaj pa kdaj privoščili kakšno ovco, toda storili niso nič takega. Ravno nasprotno, Nabalovim čredam in služabnikom so bili kakor obrambni zid. (Beri 1. Samuelova 25:15, 16.) Na ovce in pastirje je prežalo precej nevarnosti. Ni manjkalo plenilcev, pa tudi južna meja Izraela je bila tako blizu, da so bili napadi tujih roparskih in tatinskih tolp nekaj vsakdanjega. *

11., 12. a) Kako je David taktno in spoštljivo prosil Nabala za pomoč? b) Kaj je bilo narobe z Nabalovim odzivom na Davidovo prošnjo?

11 Nahraniti vse te može, in to še v pustinji, je bila nedvomno kar zahtevna naloga. Zato je David nekega dne poslal k Nabalu deset svojih mož s prošnjo za pomoč. Priložnost je modro izbral. Takrat je bil ravno praznični čas striženja ovc, ko sta bili darežljivost in pogostitev v navadi. David je tudi skrbno izbral besede, uporabil je vljudnostne fraze in nagovore. Zase je celo rekel, da je Nabalov sin, in morda tako spoštljivo priznal, da je Nabal starejši. Kako se je odzval Nabal? (1. Sam. 25:5–8)

12 Bil je zgrožen! »Ta pa je vpil nanje in jih ozmerjal«, je Abigajili poročal mladenič, ki smo ga omenili na začetku, ko ji je opisoval, kaj se je zgodilo. Skopuški Nabal je na glas negodoval zaradi svojega dragocenega kruha, vode in mesa. Davida je zasmehoval, kot da je kak nepomembnež, in ga primerjal s pobeglim hlapcem. Nanj je morda gledal podobno kot Savel, ki je Davida sovražil. Ne Savel ne Nabal nista na Davida gledala tako kot Jehova. Bog je Davida ljubil in nanj ni gledal kot na upornega sužnja, temveč kot na bodočega izraelskega kralja. (1. Sam. 25:10, 11, 14)

13. a) Kako se je David sprva odzval na Nabalovo žaljivo ravnanje? b) Kaj načelo iz Jakoba 1:20 razkriva glede Davidovega odziva?

13 Ko so se mladeniči vrnili in poročali, kaj se je zgodilo, je David pobesnel. »Opašite si vsak svoj meč!« je zapovedal. Tudi sam si ga je opasal in se s 400 možmi podal v napad. Zaprisegel se je, da bo ubil vsakega moškega iz Nabalove hiše. (1. Sam. 25:12, 13, 21, 22) Davidov srd je bil razumljiv, toda narobe ga je hotel izraziti. Biblija pravi: »Človek namreč v svoji jezi ne dosega Božje pravičnosti.« (Jak. 1:20) Kako bi lahko Abigajila rešila svoje domače pred to nesrečo?

»Naj bo blagoslovljena tvoja razumnost«

14. a) V katerem smislu je Abigajila naredila prvi korak k temu, da bi poravnala krivico, ki jo je povzročil Nabal? b) Kaj se lahko naučimo iz tega, kako drugačna sta si bila Nabal in Abigajila? (Glej tudi podčrtno opombo.)

14 V nekem smislu smo že videli, da je Abigajila naredila prvi korak k temu, da bi poravnala to strašno krivico. V nasprotju s svojim možem je bila pripravljena poslušati. Mladi služabnik, ki je hotel govoriti z Nabalom, je zanj rekel: »On pa je takšen ničvrednež, da se z njim ne da govoriti.« * (1. Sam. 25:17) Žalostno, Nabal zaradi občutka lastne pomembnosti ni bil pripravljen prisluhniti drugim. Takšna ošabnost je še zmeraj vse prepogosta. Toda ta mladenič je vedel, da je Abigajila drugačna, in nedvomno se je zato obrnil nanjo s tem problemom.

V nasprotju z Nabalom je bila Abigajila pripravljena prisluhniti ljudem.

15., 16. a) Kako je Abigajila pokazala, da je kakor vrla žena, opisana v knjigi Pregovori? b) Zakaj se Abigajila s svojim ravnanjem ni upirala moževemu zakonitemu glavarstvu?

15 Abigajila je hitro razmišljala in ukrepala. V tem biblijskem poročilu je zanjo štirikrat omenjeno, da se je hitro odzvala. Pripravila je velikodušno darilo za Davida in njegove može. Dala jim je kruh, vino, ovčetino, opraženo zrnje, rozine in suhe fige. Abigajila je dobro vedela, kaj ima doma, in je odlično vodila svoje gospodinjstvo, precej podobno kakor vrla žena, ki je bila kasneje opisana v knjigi Pregovori. (Preg. 31:10–31) Svoje služabnike je poslala naprej z živežem, nato pa je šla za njimi tudi sama. »Toda svojemu možu Nabalu ni povedala ničesar,« beremo v Bibliji. (1. Sam. 25:18, 19)

16 Ali to pomeni, da se je Abigajila uprla moževemu zakonitemu glavarstvu? Ne. Ne smemo pozabiti, da je Nabal ravnal hudobno z Jehovovim maziljenim služabnikom, kar bi verjetno mnoge nedolžne iz njegove hiše stalo življenje. Ali bi bila Abigajila sokriva moževega greha, če ne bi ukrepala? V tem primeru je morala podrejenost Bogu postaviti pred podrejenost svojemu možu.

17., 18. Kako je Abigajila pristopila k Davidu, kaj je rekla in zakaj so bile njene besede učinkovite?

17 Abigajila je kmalu dospela do Davida in njegovih mož. Zopet se ni obirala, ampak se je hitro spustila z osla in Davidu izkazala dolžno spoštovanje. (1. Sam. 25:20, 23) Nato mu je izlila svoje srce in ga odločno prosila, naj se usmili njenega moža in njenih domačih. Zakaj so bile njene besede učinkovite?

»Prosim te, dovoli svoji sužnji govoriti pred teboj.«

18 Prevzela je odgovornost za to, kar se je zgodilo, in Davida prosila, naj odpusti njej osebno. Stvarno je priznala, da je njen mož nespameten, kot pove že njegovo ime, in s tem morda namigovala, da Davidu ne bi bilo v čast, če bi kaznoval takšnega človeka. Priznala je, da se David »bojuje za Jehova«, s čimer je nakazala, da mu kot Jehovovemu predstavniku zaupa. Omenila je tudi, da ve za Jehovovo obljubo glede njega in kraljestva, ko mu je rekla, da ga bo Jehova »postavil za voditelja nad Izraelom«. Poleg tega je Davida rotila, naj ne stori ničesar, s čimer bi si nakopal krvno krivdo ali kar bi »pozneje obžaloval«. (Beri 1. Samuelova 25:24–31.) Prijazne besede, ki sežejo do srca!

19. Kako se je David odzval na Abigajiline besede in zakaj jo je pohvalil?

19 Kako se je David odzval? Sprejel je živež, ki ga je prinesla Abigajila, in dejal: »Naj bo slavljen Jehova, Izraelov Bog, ki te je danes poslal meni naproti! Naj bo blagoslovljena tvoja razumnost in bodi blagoslovljena ti, ki si me danes zadržala, da si nisem nakopal krivde za prelito kri.« David jo je pohvalil, ker je pohitela, da bi se pogumno srečala z njim. Priznal je tudi, da ga je zadržala pred tem, da bi si nakopal krvno krivdo. »Pojdi v miru na svoj dom,« ji je dejal in ponižno dodal: »Poslušal sem tvoj glas.« (1. Sam. 25:32–35)

»Tu sem, tvoja sužnja«

20., 21. a) Zakaj se ti zdi Abigajilina pripravljenost, da se vrne k svojemu možu, izjemna? b) Kako je Abigajila pokazala pogum in preudarnost pri izbiri pravega trenutka za pogovor z Nabalom?

20 Ko je Abigajila odšla, si ni mogla kaj, da ne bi mislila na njuno srečanje. Poleg tega ni mogla spregledati razlike med tem zvestim in prijaznim moškim ter brezčutnim grobijanom, s katerim je bila poročena. Vseeno pa se takšnim mislim ni predajala. Beremo lahko, da »se je Abigájila vrnila k Nabálu«. Da, šla je k svojemu možu, odločena kot vedno, da po najboljših zmožnostih izpolni svojo vlogo žene. Morala mu je povedati za darilo, ki ga je dala Davidu in njegovim možem. Imel je pravico, da to izve. Povedati mu je morala tudi za nevarnost, v kateri so bili, še preden bi to izvedel od drugih, kar bi mu bilo še v večjo sramoto. Pa vendar sedaj ni mogla govoriti z njim. Gostil se je namreč kakor kralj in bil je pošteno pijan. (1. Sam. 25:36)

Abigajila je pogumno povedala Nabalu, kaj je naredila, da bi mu rešila življenje.

21 Abigajila je znova pokazala pogum in preudarnost, ko je počakala do naslednjega jutra, da se mu je vino razkadilo. Takrat je bil dovolj trezen, da jo je lahko razumel, vendar je bil zaradi svojega temperamenta tudi verjetno bolj nevaren. Kljub temu je šla k njemu in mu povedala vso zgodbo. Nedvomno je pričakovala, da ga bo razneslo od besa in da bo morda celo nasilen. Toda namesto tega je samo sedel in se ni premaknil. (1. Sam. 25:37)

22. Kaj se je zgodilo Nabalu in kaj se lahko naučimo glede vseh primerov tiranije ali zlorabljanja znotraj družine?

22 Kaj je bilo narobe z njim? »Srce mu je otrpnilo in postal je kakor kamen.« Morda ga je zadela kap. Vseeno se je njegovo življenje končalo kakih deset dni pozneje, pa ne iz zgolj zdravstvenih razlogov. Sveto pismo pravi, da je »Jehova Nabála udaril, da je umrl«. (1. Sam. 25:38) S to pravično usmrtitvijo je bilo Abigajiline dolgoletne zakonske nočne more konec. Čeprav Jehova danes ne posreduje s čudežnimi usmrtitvami, nas to poročilo primerno spomni, da nobena tiranija znotraj družine niti zlorabljanje ne uide njegovim očem. Ob svojem času vedno poskrbi za pravico. (Beri Luka 8:17.)

23. Katerih blagoslovov je še bila deležna Abigajila in kako je pokazala, da se zaradi obeta, da postane Davidova žena, ni prevzela?

23 Abigajila je bila rešena slabega zakona, čakal pa jo je še en blagoslov. Ko je David izvedel, da je Nabal umrl, je k njej poslal sle, da jo zaprosijo za roko. »Tu sem, tvoja sužnja,« je odgovorila, »dekla, ki bo umivala noge služabnikom svojega gospoda.« Očitno je, da se ni prevzela, ker se ji je obetalo, da bo postala Davidova žena, ponudila se je celo, da bi služila njegovim služabnikom! Tukaj zopet beremo, da je hitela, tokrat da bi se pripravila in odšla k Davidu. (1. Sam. 25:39–42)

24. S katerimi izzivi se je morala v novih okoliščinah spoprijeti Abigajila, toda kako sta na njo gledala njen mož in Bog?

24 To ni bil konec kot v pravljici, saj Abigajilino življenje z Davidom ni bilo vedno lahko. David je že bil poročen z Ahinoamo in čeprav je Bog dovoljeval poligamne zakone, je to bil za zveste žene takratnega časa zagotovo svojstven izziv. Poleg tega David še ni bil kralj. Preden je Jehovu začel služiti kot kralj, je bilo treba premagati še nekaj ovir in težav. Toda Abigajila je – medtem ko je Davida podpirala na življenjski poti in mu pomagala ter mu nazadnje tudi rodila sina – spoznala, da ima moža, ki jo ceni in varuje. Ob neki priložnosti jo je celo rešil iz rok ugrabiteljev! (1. Sam. 30:1–19) David je tako posnemal Boga Jehova, ki ljubi in ceni takšne preudarne, pogumne in zveste ženske.

^ odst. 9 To ni bila znana gora Karmel daleč na severu, kjer je prerok Elija kasneje obračunal z Baalovimi preroki. (Glej 10. poglavje.) Šlo je za mesto na jugu, na robu Paranske puščave.

^ odst. 10 David je verjetno menil, da z varovanjem tamkajšnjih lastnikov zemlje in njihovih čred opravlja sveto službo Bogu Jehovu. V tistih dneh je bil Jehovov namen, da Abrahamovi, Izakovi in Jakobovi potomci prebivajo v tej deželi. Zato je varovanje pred tujimi napadalci in plenilskimi tolpami spadalo k sveti službi.

^ odst. 14 Besedna zveza, ki jo je uporabil mladenič, dobesedno pomeni »Belijalov otrok« (ničvrednež). Drugi biblijski prevodi Nabala v tem stavku opišejo kot takega, »ki noče nikogar poslušati«, oziroma kot nekoga, »s katerim ni dobro govoriti«.