Preskoči na vsebino

Ženske v Svetem pismu – kaj se lahko naučimo od njih?

Sveto pismo odgovarja

Sveto pismo nam predstavi številne ženske, od katerih se lahko naučimo veliko dragocenega. (Rimljanom 15:4; 2. Timoteju 3:16, 17) Ta članek na kratko opiše le nekatere od žensk, omenjene v tej knjigi. Mnoge so vredne posnemanja, druge pa so svarilni zgledi. (1. Korinčanom 10:11; Hebrejcem 6:12)

  Abigajila

Kdo je bila Abigajila? Abigajila je bila žena Nabala, ki je bil bogat, vendar grob mož. Bila je preudarna in ponižna ter lepa v fizičnem in duhovnem pogledu. (1. Samuelova 25:3)

Po čem je znana? Abigajila je z modrim in preudarnim ravnanjem preprečila tragedijo. Z Nabalom sta živela na območju, kjer se je kot begunec skrival bodoči izraelski kralj David. V tem času je skupaj s svojimi možmi varoval Nabalove ovce pred roparji. Toda ko so Davidovi sli prosili Nabala za nekaj hrane, jih je ta nesramno zavrnil. David je bil besen! Zato se je skupaj z možmi odpravil, da bi ubil Nabala in vse moške iz njegove hiše. (1. Samuelova 25:10–12, 22)

Ko je Abigajila slišala, kaj je storil njen mož, je hitro ukrepala. Svojim služabnikom je dala zalogo hrane, da jo odnesejo Davidu in njegovim možem, sama pa je šla za njimi, da bi Davida prosila za usmiljenje. (1. Samuelova 25:14–19, 24–31) Ko je David videl njeno darilo, opazil njeno ponižnost in slišal njen modri nasvet, je spoznal, da Bog po njej želi preprečiti tragedijo. (1. Samuelova 25:32, 33) Kmalu zatem je Nabal umrl in Abigajila je postala Davidova žena. (1. Samuelova 25:37–41)

Kaj se lahko naučimo od Abigajile? Čeprav je bila lepa in bogata, je nase gledala uravnovešeno. Da bi ohranila mir, se je bila pripravljena opravičiti za nekaj, česar ni bila kriva. Obzirno, pogumno in domiselno je pomirila napeto stanje.

  Ana

Kdo je bila Ana? Ana je bila Elkanova žena in mama Samuela, ki je postal pomemben prerok v starem Izraelu. (1. Samuelova 1:1, 2, 4–7)

Po čem je znana? Ko je bila Ana še brez otrok, se je obračala k Bogu po tolažbo. Njen mož je imel še eno ženo, Penino. Ta je imela otroke, medtem ko jih Ana še dolgo po poroki ni imela. Penina jo je kruto zbadala, toda Ana je prosila Boga za tolažbo. Bogu se je zaobljubila: če ji bo dal sina, ga bo izročila njemu, da bi služil v svetem šotoru, ki so ga Izraelci uporabljali pri čaščenju. (1. Samuelova 1:11)

Bog je odgovoril na Anino molitev in rodila je Samuela. Ana je držala obljubo in Samuela še kot dečka odpeljala v sveti šotor, da bi tam služil Bogu. (1. Samuelova 1:27, 28) Vsako leto je zanj izdelala brezrokavno tuniko in mu jo odnesla. Sčasoma jo je Bog blagoslovil tako, da je imela še pet otrok – tri sinove in dve hčeri. (1. Samuelova 2:18–21)

Kaj se lahko naučimo od Ane? Iskrene molitve so ji pomagale, da je lahko prestala preizkušnje. Njena močna vera v Boga je razvidna iz molitve, v kateri je izrazila hvaležnost in je zapisana v 1. Samuelovi 2:1–10.

  Dalila

Kdo je bila Dalila? Dalila je bila ženska, v katero se je zaljubil izraelski sodnik Samson. (Sodniki 16:4, 5)

Po čem je znana? Od filistejskih uradnikov je sprejela denar, da bi izdala Samsona, ki ga je Bog uporabil za to, da bi Izraelce rešil oblasti Filistejcev. Ti ga zaradi njegove čudežne fizične moči niso mogli premagati. (Sodniki 13:5) Zato so uradniki pomoč poiskali pri Dalili.

Filistejci so podkupili Dalilo, da bi ugotovila, od kod Samsonu njegova velika moč. Dalila je denar sprejela in po več poskusih končno izvedela za Samsonovo skrivnost. (Sodniki 16:15–17) Povedala jo je Filistejcem, ki so nato prijeli Samsona in ga zaprli. (Sodniki 16:18–21)

Kaj se lahko naučimo od Dalile? Dalila je svarilni zgled. Ker jo je prevzel pohlep, je s služabnikom Boga Jehova ravnala zvito, nezvesto in sebično.

  Debora

Kdo je bila Debora? Debora je bila prerokinja, po kateri je Bog Jehova Izraelcem, ki so bili njegovo ljudstvo, odkrival svojo voljo. Po njej je tudi reševal težave med Izraelci. (Sodniki 4:4, 5)

Po čem je znana? Prerokinja Debora je pogumno pomagala Božjim častilcem. Po Božjem navodilu je poklicala Baraka, da bi vodil izraelsko vojsko proti kanaanskim zatiralcem. (Sodniki 4:6, 7) Ko jo je Barak prosil, naj se mu pridruži, je ni premagal strah, temveč se je z veseljem odzvala. (Sodniki 4:8, 9)

Ko je Bog Izraelcem naklonil odločilno zmago, je Debora sodelovala pri nastanku pesmi, ki opisuje ta dogodek, in jo z Barakom zapela. V pesmi je omenila Jaelo, še eno neustrašno žensko, in njeno vlogo pri zmagi nad Kanaanci. (Sodniki, 5. poglavje)

Kaj se lahko naučimo od Debore? Bila je požrtvovalna in pogumna. Druge je spodbujala, naj delajo to, kar je prav v Božjih očeh. Ko so tako ravnali, jih je za njihova dejanja velikodušno pohvalila.

  Estera

Kdo je bila Estera? Estera je bila Judinja, ki si jo je perzijski kralj Ahasver izbral za ženo, s čimer je postala kraljica.

Po čem je znana? Kraljica Estera je uporabila svoj položaj, da je preprečila genocid nad lastnim ljudstvom. Odkrila je, da je bila izdana uradna odredba, da se na točno določeni dan pobije vse Jude, ki so živeli v perzijskem imperiju. Ta hudobni naklep je skoval Haman, ki je imel položaj prvega ministra. (Estera 3:13–15; 4:1, 5) Estera je s pomočjo svojega starejšega bratranca Mardoheja razkrila Hamanov naklep svojemu možu, kralju Ahasverju, in pri tem tvegala življenje. (Estera 4:10–16; 7:1–10) Nato je Ahasver dovolil Esteri in Mardoheju, da sta izdala odredbo, ki je Judom dajala pravico, da se branijo. Judje so povsem porazili svoje sovražnike. (Estera 8:5–11; 9:16, 17)

Kaj se lahko naučimo od Estere? Kraljica Estera je izjemen zgled poguma, ponižnosti in skromnosti. (Psalm 31:24; Filipljanom 2:3) Kljub svoji lepoti in visokemu položaju je prosila za nasvet in pomoč. Ko je govorila s svojim možem, je bila obzirna in spoštljiva, a hkrati odločna. Ko so bili Judje v veliki nevarnosti, je pogumno povedala, da je tudi ona Judinja.

  Eva

Kdo je bila Eva? Eva je bila prva ženska na zemlji in prva, ki je omenjena v Svetem pismu.

Po čem je znana? Eva ni ubogala jasne Božje zapovedi. Tako kot njen mož Adam je bila ustvarjena kot popoln človek s svobodno voljo in zmožnostjo razvijati lastnosti, kakršne ima Bog, na primer ljubezen in modrost. (1. Mojzesova 1:27) Eva je vedela, da je Bog Adamu rekel, da bosta umrla, če bosta jedla od določenega drevesa. Vendar je Satan z zvijačo dosegel, da je začela verjeti, da ne bo umrla. Pravzaprav jo je prepričal, da ji bo v življenju boljše, če ne bo ubogala Boga. Zato je sadež jedla in kasneje še moža navedla, da ga je jedel. (1. Mojzesova 3:1–6; 1. Timoteju 2:14)

Kaj se lahko naučimo od Eve? Eva je svarilni zgled tega, kako nevarno je gojiti napačne želje. Kljub jasni Božji zapovedi je razvila neobvladljivo željo po tem, kar ji ni pripadalo. (1. Mojzesova 3:6; 1. Janezovo 2:16)

  Jaela

Kdo je bila Jaela? Jaela je bila žena Heberja, ki ni bil Izraelec. Neustrašno se je postavila na stran Božjega ljudstva.

Po čem je znana? Jaela je ravnala odločno, ko je poveljnik kanaanske vojske Sisera prišel v tabor, kjer je živela. Sisera je izgubil bitko proti Izraelu in je zato iskal zatočišče. Jaela ga je povabila v svoj šotor, da bi se skril in spočil. Medtem ko je spal, ga je usmrtila. (Sodniki 4:17–21)

Z Jaelinim dejanjem se je izpolnila prerokba, ki jo je izrekla Debora: »Jehova bo Sísera izročil v roke ženski.« (Sodniki 4:9) Zaradi vloge, ki jo je imela, je bila pohvaljena kot »nadvse blagoslovljena [...] med ženami«. (Sodniki 5:24)

Kaj se lahko naučimo od Jaele? Jaela je pogumno prevzela pobudo. Njen primer pokaže, kako lahko Bog vodi dogodke, da bi izpolnil prerokbo.

  Jezabela

Kdo je bila Jezabela? Jezabela je bila žena izraelskega kralja Ahaba. Ni bila Izraelka in ni častila Jehova, temveč kanaanskega boga Baala.

Po čem je znana? Kraljica Jezabela je bila gospodovalna, neusmiljena in nasilna. Spodbujala je čaščenje Baala in s tem povezano spolno nemoralo. Hkrati je skušala izkoreniniti čaščenje pravega Boga Jehova. (1. kraljev 18:4, 13; 19:1–3)

Jezabela se je zatekla k lažem in umoru, da bi ugodila svojim muhastim željam. (1. kraljev 21:8–16) Kot je Jehova napovedal, je umrla nasilne smrti in je niso pokopali. (1. kraljev 21:23; 2. kraljev 9:10, 32–37)

Kaj se lahko naučimo od Jezabele? Jezabela je svarilni zgled. Bila je tako moralno pokvarjena, da je njeno ime postalo sinonim za nemoralno žensko, ki ne pozna sramu in ne meja.

  Leja

Kdo je bila Leja? Leja je bila žena očaka Jakoba, ki se je nato poročil še z njeno mlajšo sestro Rahelo. (1. Mojzesova 29:20–29)

Po čem je znana? Leja je bila mati šestih Jakobovih sinov. (Ruta 4:11) Jakob se je želel poročiti z Rahelo, in ne z Lejo. Toda njun oče Laban mu je namesto Rahele dal Lejo. Ko je Jakob ugotovil, da ga je Laban s prevaro poročil z Lejo, mu je povedal, da se mu to ne zdi prav. Laban mu je odločno odgovoril, da ni v navadi, da se mlajša poroči pred starejšo. Teden kasneje se je Jakob oženil še z Rahelo. (1. Mojzesova 29:26–28)

Jakob je Rahelo ljubil bolj kot Lejo. (1. Mojzesova 29:30) Zato je Leja ljubosumno tekmovala s sestro za Jakobovo ljubezen in pozornost. Bog je videl, kako se je Leja počutila, in jo je blagoslovil s sedmimi otroki – šestimi sinovi in hčerko. (1. Mojzesova 29:31)

Kaj se lahko naučimo od Leje? Leja se je v molitvi zanašala na Boga in mu je bila kljub bolečim družinskim razmeram hvaležna, da jo podpira. (1. Mojzesova 29:32–35; 30:20) Njena zgodba realno prikaže slabosti poligamije, ki jo je Bog nekaj časa dopuščal. Bog je določil, da ima lahko mož samo eno ženo in žena samo enega moža. (Matej 19:4–6)

  Lotova žena

Kdo je bila Lotova žena? Sveto pismo je ne omenja po imenu. Vendar nam pove, da je imela dve hčeri in da se je z družino nastanila v Sodomi. (1. Mojzesova 19:1, 15)

Po čem je znana? Lotova žena ni ubogala Božjega navodila. Bog se je odločil, da bo zaradi hude spolne nemorale uničil Sodomo in bližnja mesta. Lota in njegovo družino je imel rad, zato je poslal angela, da jih iz Sodome pospremita na varno. (1. Mojzesova 18:20; 19:1, 12, 13)

Angela sta Lotu in njegovi družini naročila, naj zbežijo s tega območja in naj se ne ozirajo nazaj, ker bodo drugače umrli. (1. Mojzesova 19:17) Lotova žena »se je ozrla nazaj, in postala je solnat steber«. (1. Mojzesova 19:26)

Kaj se lahko naučimo od Lotove žene? Njena zgodba poudarja nevarnost, da bi tako močno ljubili gmotne reči, da ne bi več ubogali Boga. Jezus je Lotovo ženo omenil kot svarilni zgled, ko je rekel: »Spomnite se Lotove žene.« (Luka 17:32)

  Marija (Jezusova mama)

Kdo je bila Marija? Marija je bila mlada Judinja in je bila devica, ko je rodila Jezusa, saj je bil Božji Sin v njej spočet po čudežu.

Po čem je znana? Marija je ponižno izpolnjevala Božjo voljo. Ko je bila zaročena z Jožefom, se ji je prikazal angel in ji povedal, da bo zanosila in rodila dolgo pričakovanega Mesija. (Luka 1:26–33) To nalogo je sprejela z veseljem. Po Jezusovem rojstvu sta imela z Jožefom štiri sinove in vsaj dve hčerki. Torej Marija ni ostala devica. (Matej 13:55, 56) Čeprav je imela edinstveno čast, ni niti med Jezusovim služenjem na zemlji niti kot pripadnica zgodnje krščanske občine nikoli iskala slave zase oziroma je ni prejemala.

Kaj se lahko naučimo od Marije? Marija je bila zvesta ženska, ki je z veseljem sprejela resno odgovornost. Odlično je poznala Svete spise. Po neki oceni je približno 20-krat citirala iz Svetih spisov, ko je izrekla besede, zapisane v Luku 1:46–55.

  Marija (Lazarjeva in Martina sestra)

Kdo je bila Marija? Marija, njen brat Lazar in sestra Marta so bili Jezusovi tesni prijatelji.

Po čem je znana? Marija je večkrat pokazala, da Jezusa kot Božjega Sina globoko ceni. Izrazila je vero, da bi Jezus lahko preprečil smrt njenega brata Lazarja, in bila zraven, ko ga je obudil. Njena sestra Marta jo je kritizirala, ker je Marija raje poslušala Jezusa, kot da bi ji pomagala pri gospodinjskih opravilih. Toda Jezus je Marijo pohvalil, ker je dala prednost duhovnim rečem. (Luka 10:38–42)

Ob neki drugi priložnosti je Marija Jezusu izkazala izredno gostoljubnost tako, da mu je na glavo in noge izlila »drago dišeče olje«. (Matej 26:6, 7) Drugi, ki so bili prisotni, so Mariji očitali, da je ravnala potratno. Toda Jezus jo je zagovarjal, ko je rekel: »Kjer koli po vsem svetu se bo oznanjala dobra novica [o Božjem kraljestvu], se bo povedalo tudi to, kar je storila ta ženska, njej v spomin.« (Matej 24:14; 26:8–13)

Kaj se lahko naučimo od Marije? Marija je skrbela za to, da je imela močno vero. Čaščenju Boga je dala prednost pred vsakodnevnimi dejavnostmi. Jezusu je ponižno izkazala čast, čeprav jo je to stalo veliko denarja.

  Marija Magdalena

Kdo je bila Marija Magdalena? Marija Magdalena je bila zvesta Jezusova učenka.

Po čem je znana? Marija Magdalena je bila ena od žensk, ki so potovale z Jezusom in njegovimi učenci. S svojimi sredstvi je velikodušno pomagala poskrbeti za njihove potrebe. (Luka 8:1–3) Jezusu je sledila do konca njegovega služenja na zemlji in je bila v bližini, ko so ga usmrtili. Bila je med prvimi, ki so videli Jezusa po njegovem vstajenju. (Janez 20:11–18)

Kaj se lahko naučimo od Marije Magdalene? Marija Magdalena je velikodušno podpirala Jezusa in njegovo delovanje ter mu vdano sledila kot učenka.

  Marta

Kdo je bila Marta? Marta je bila Lazarjeva in Marijina sestra. Vsi trije so živeli v vasi Betanija blizu Jeruzalema.

Po čem je znana? Marta je bila Jezusova tesna prijateljica. Jezus »je Marto, njeno sestro in Lazarja ljubil«. (Janez 11:5) Bila je gostoljubna. Med enim od Jezusovih obiskov je Marija poslušala Jezusa, medtem ko se je Marta ukvarjala z gospodinjskimi opravili. Marta se je Jezusu pritožila, da ji Marija ne pomaga. Jezus je blago popravil Martino stališče. (Luka 10:38–42)

Ko je Lazar zbolel, sta Marta in njena sestra poslali po Jezusa, ker sta bili prepričani, da lahko ozdravi njunega brata. (Janez 11:3, 21) Toda Lazar je umrl. Iz pogovora med Marto in Jezusom se vidi, da je Marta zaupala v svetopisemsko obljubo o vstajenju in v Jezusovo zmožnost, da njenemu bratu povrne življenje. (Janez 11:20–27)

Kaj se lahko naučimo od Marte? Marta je bila zelo gostoljubna. Ni ji bilo težko sprejeti nasveta. Odkrito je spregovorila o svojih občutkih in veri.

  • Več o Marti si lahko preberete v članku »Verujem«.

  Mirjam

Kdo je bila Mirjam? Mirjam je bila Mojzesova in Aronova sestra in prva ženska, ki jo Sveto pismo omenja kot prerokinjo.

Po čem je znana? Ker je bila prerokinja, je drugim prenašala Božja sporočila. V Izraelu je imela pomemben položaj. Zatem ko je Bog uničil egipčansko vojsko v Rdečem morju, je z moškimi pela zmagoslavno pesem. (2. Mojzesova 15:1, 20, 21)

Nekaj časa po tem dogodku sta Mirjam in Aron kritično govorila o Mojzesu. Očitno ju je k temu navedla prevzetnost in ljubosumnost. Bog je »to poslušal« in ostro opomnil tako Mirjam kot Arona. (4. Mojzesova 12:1–9) Nato je Bog udaril Mirjam z gobavostjo, ker je očitno prva začela s kritičnim govorjenjem. Ko je Mojzes v molitvi prosil zanjo, jo je Bog ozdravil. Po sedmih dneh bivanja v karanteni se je lahko vrnila v izraelski tabor. (4. Mojzesova 12:10–15)

Sveto pismo nakaže, da je Mirjam sprejela opomin. Stoletja kasneje je Bog Izraelcem rekel: »Pred teboj sem poslal Mojzesa, Arona in Mirjam.« (Miha 6:4) Tako je opozoril na edinstveno čast, ki jo je imela.

Kaj se lahko naučimo od Mirjam? Pripoved o Mirjam odkriva, da je Bog pozoren na to, kar njegovi častilci govorijo med seboj ali drug o drugem. Naučimo se tudi, da lahko ugajamo Bogu samo, če se ogibamo pretiranega ponosa in ljubosumja – lastnosti, zaradi katerih bi lahko drugim jemali ugled.

  Rahaba

Kdo je bila Rahaba? Rahaba je bila prostitutka, ki je živela v kanaanskem mestu Jeriha in je postala častilka Boga Jehova.

Po čem je znana? Rahaba je skrila izraelska oglednika, ki sta prišla v deželo. To je storila, ker je slišala poročila o tem, kako je izraelski Bog Jehova rešil svoje ljudstvo iz Egipta in kasneje še pred napadom Amorejcev.

Rahaba je pomagala oglednikoma in ju prosila, naj Izraelci ohranijo pri življenju njo in njeno družino, ko bodo prišli uničit Jeriho. Strinjala sta se, vendar je morala Rahaba izpolniti določene pogoje: nikomur ni smela govoriti o načrtih Izraelcev, med njihovim napadom je morala s svojo družino ostati v hiši in na okno svojega doma privezati vrv iz škrlatnih vlaken. Rahaba je vse to upoštevala in skupaj z družino preživela, ko so Izraelci zavzeli Jeriho.

Rahaba se je pozneje poročila z Izraelcem in postala prednica kralja Davida in Jezusa Kristusa. (Jozue 2:1–24; 6:25; Matej 1:5, 6, 16)

Kaj se lahko naučimo od Rahabe?

Sveto pismo omenja Rahabo kot izjemen zgled vere. (Hebrejcem 11:30, 31; Jakob 2:25) Njena zgodba pokaže, da Bog rad odpušča, da je nepristranski in da blagoslavlja tiste, ki mu zaupajo ne glede na svojo preteklost.

  Rahela

Kdo je bila Rahela? Rahela je bila hči Labana in najljubša žena očaka Jakoba.

Po čem je znana? Rahela se je poročila z Jakobom in rodila dva sinova, ki sta bila med poglavarji 12 rodov v starem Izraelu. Svojega bodočega moža je spoznala, ko je skrbela za očetove ovce. (1. Mojzesova 29:9, 10) V primerjavi s svojo starejšo sestro Lejo je bila bolj privlačna. (1. Mojzesova 29:17)

Jakob se je zaljubil v Rahelo in se strinjal, da bo Labanu služil sedem let, da bi se lahko poročil z njo. (1. Mojzesova 29:18) Toda Laban je s prevaro poskrbel, da se je Jakob najprej poročil z Lejo, in mu šele nato dovolil, da za ženo vzame Rahelo. (1. Mojzesova 29:25–27)

Jakob je Rahelo in njuna sinova ljubil bolj kot Lejo in otroke, ki jih je imel z njo. (1. Mojzesova 37:3; 44:20, 27–29) Zato je bilo med ženama rivalstvo. (1. Mojzesova 29:30; 30:1, 15)

Kaj se lahko naučimo od Rahele? Rahela je vztrajala v težkih družinskih razmerah, ne da bi izgubila upanje, da bo Bog uslišal njene molitve. (1. Mojzesova 30:22–24) Njena zgodba pokaže, da poligamija v družino vnese napetosti. Iz Raheline izkušnje se vidi, kako modro je ravnal Bog, ko je na začetku določil, da ima mož lahko samo eno ženo. (Matej 19:4–6)

  Rebeka

Kdo je bila Rebeka? Rebeka je bila poročena z Izakom, s katerim je imela dvojčka, Jakoba in Ezava.

Po čem je znana? Rebeka je tudi v težkih okoliščinah izpolnjevala Božjo voljo. Ko je zajemala iz vodnjaka, jo je neki moški prosil za požirek vode. Hitro mu je dala piti in se ponudila, da zajame vodo tudi za njegove kamele. (1. Mojzesova 24:15–20) Ta moški je bil Abrahamov služabnik, ki je pripotoval od daleč, da bi Abrahamovemu sinu Izaku našel ženo. (1. Mojzesova 24:2–4) Poleg tega je Boga prosil za blagoslov. Ko je opazil Rebekino marljivost in gostoljubnost, je spoznal, da je Bog odgovoril na njegovo molitev. Videl je, da je Bog za Izaka izbral Rebeko. (1. Mojzesova 24:10–14, 21, 27)

Ko je Rebeka izvedela, zakaj je služabnik prišel, se je strinjala, da se vrne z njim in postane Izakova žena. (1. Mojzesova 24:57–59) Kasneje je rodila dvojčka. Bog ji je razkril, da bo starejši, Ezav, služil mlajšemu, Jakobu. (1. Mojzesova 25:23) Ko je Izak želel Ezavu dati blagoslov, ki pripada prvorojencu, je Rebeka poskrbela, da je blagoslov prišel na Jakoba, ker je vedela, da je takšna Božja volja. (1. Mojzesova 27:1–17)

Kaj se lahko naučimo od Rebeke? Rebeka je bila skromna, marljiva in gostoljubna. To so lastnosti, zaradi katerih je bila uspešna žena, mama in častilka pravega Boga.

  • Več o Rebeki si lahko preberete v članku »Hočem«.

  Ruta

Kdo je bila Ruta? Ruta je bila Moabka, ki je zapustila svoje bogove in domovino, da bi šla v Izrael in postala Jehovova častilka.

Po čem je znana? Ruta je pokazala izjemno ljubezen do svoje tašče Naomi. Naomi je skupaj z možem in sinovoma odšla v Moab, da bi ubežala pred lakoto v Izraelu. Sinova sta se tam poročila z Moabkama Ruto in Orfo. Toda sčasoma so vse tri ovdovele.

Naomi se je odločila, da se vrne v Izrael, saj tam ni bilo več suše. Ruta in Orfa sta se odločili, da gresta z njo, vendar ju je Naomi prosila, naj se vrneta k sorodnikom. Orfa je to tudi storila. (Ruta 1:1–6, 15) Ruta pa je bila zvesta svoji tašči in je ostala z njo. Rada je imela Naomi in je želela častiti njenega Boga Jehova. (Ruta 1:16, 17; 2:11)

Ruta je bila zvesta snaha in pridna delavka, zato si je v Naominem domačem mestu Betlehem kmalu pridobila dobro ime. Ker je na bogatega veleposestnika Boaza naredila močan vtis, je ta velikodušno poskrbel, da sta z Naomi imeli hrano. (Ruta 2:5–7, 20) Ruta se je kasneje z njim poročila in postala prednica kralja Davida in Jezusa Kristusa. (Matej 1:5, 6, 16)

Kaj se lahko naučimo od Rute? Iz ljubezni do Naomi in Jehova je rade volje zapustila svoj dom in družino. Tudi v težkih okoliščinah je bila marljiva, predana in zvesta.

  Sara

Kdo je bila Sara? Sara je bila Abrahamova žena in Izakova mama.

Po čem je znana? Sara je zaradi vere v to, kar je Bog obljubil Abrahamu, zapustila udobno življenje v cvetočem mestu Ur. Bog je rekel Abrahamu, naj iz Ura odide v Kanaan. Obljubil mu je, da ga bo blagoslovil in iz njega naredil velik narod. (1. Mojzesova 12:1–5) Morda je bila Sara takrat že v svojih 60 letih. Od tistega časa naprej sta z možem živela nomadsko življenje v šotorih.

Čeprav je bila zaradi takšnega življenja izpostavljena nevarnostim, je podpirala Abrahama, ki je upošteval Božja navodila. (1. Mojzesova 12:10, 15) Veliko let ni mogla imeti otrok in je bila zato zelo žalostna. Toda Bog je obljubil, da bo blagoslovil Abrahamovo potomstvo. (1. Mojzesova 12:7; 13:15; 15:18; 16:1, 2, 15) Sčasoma je Bog potrdil obljubo, da bosta Sara in Abraham imela otroka. Ko že dolgo ni bila več v rodni dobi, je res rodila. Stara je bila 90 let in njen mož 100. (1. Mojzesova 17:17; 21:2–5) Otroku sta dala ime Izak.

Kaj se lahko naučimo od Sare?

Iz Sarinega zgleda se naučimo, da lahko Bogu vedno zaupamo, da bo izpolnil obljube, tudi tiste, za katere se zdi, da jih je nemogoče izpolniti! (Hebrejcem 11:11) Iz zgleda, ki ga je dala kot žena, pa se vidi, kako pomembno je spoštovanje v zakonu. (1. Petrovo 3:5, 6)

  Šulamka

Kdo je bila Šulamka? Šulamka je bila lepo podeželsko dekle in glavni lik v svetopisemski knjigi Visoka pesem. Sveto pismo nam ne odkrije njenega imena.

 Po čem je znana? Šulamka je ljubila mladega pastirja in mu bila zvesta. (Visoka pesem 2:16) Vendar je njena izredna lepota pritegnila tudi pozornost bogatega kralja Salomona, zato je skušal pridobiti njeno naklonjenost. (Visoka pesem 7:6) Čeprav so jo drugi prepričevali, naj izbere Salomona, je to odklanjala. Rada je imela preprostega pastirja in mu bila zvesta. (Visoka pesem 3:5; 7:10; 8:6)

Kaj se lahko naučimo od Šulamke? Kljub svoji lepoti in pozornosti, ki jo je prejemala, je nase gledala skromno. Ni dovolila, da bi na njena čustva vplival pritisk drugih ali obljube o bogastvu in ugledu. Svoja čustva je imela pod nadzorom in ostala je moralno čista.

Ženske v Svetem pismu po kronološkem redu

  1.  Eva

  2. vesoljni potop (2370 pr. n. št.)

  3.  Sara

  4.  Lotova žena

  5.  Rebeka

  6.  Leja

  7.  Rahela

  8. odhod Izraelcev iz Egipta (1513 pr. n. št.)

  9.  Mirjam

  10.  Rahaba

  11.  Ruta

  12.  Debora

  13.  Jaela

  14.  Dalila

  15.  Ana

  16. prvi izraelski kralj (1117 pr. n. št.)

  17.  Abigajila

  18.  Šulamka

  19.  Jezabela

  20.  Estera

  21.  Marija (Jezusova mama)

  22. Jezusov krst (29 n. št.)

  23.  Marta

  24.  Marija (Lazarjeva in Martina sestra)

  25.  Marija Magdalena

  26. Jezusova smrt (33 n. št.)