Bophelo bja Mehleng ya Beibele​—Molemi

“[Jesu] a re go barutiwa ba gagwe: ‘Ee, puno ke e kgolo eupša bašomi ke ba sego kae. Ka baka leo, kgopelang Mong wa puno gore a romele bašomi punong ya gagwe.’”—MATEO 9:37, 38.

JESU gantši o be a diriša mekgwa ya tša temo le ditlabakelo tša go lema go bapiša dithuto tše bohlokwa. (Mateo 11:28-30; Mareka 4:3-9; Luka 13:6-9) Ka baka la’ng? Ka gobane o be a goletše setšhabeng sa go lema. Ba bantši bao ba bego ba mo theetša ba be ba latela mekgwa ya go lema yeo e bego e ena le nywagakgolo e dirišwa. Ba be ba kwešiša ge a be a bolela ka mediro ya bona ya letšatši le letšatši. O be a ba kwešiša gomme ba tutuetšwa ke seo a bego a se ruta.—Mateo 7:28.

Re ka kwešiša dipapišo tša Jesu ka mo go tseneletšego gotee le dipego tše dingwe tša Beibele ge e ba re tseba se itšego ka molemi wa lekgolong la pele la nywaga—dibjalo tša gagwe, ditlabakelo tšeo a bego a di diriša le ditlhohlo tšeo a bego a lebeletšana le tšona.

Bona ge molemi a phetha modiro wa gagwe. Bala mangwalo a bontšhitšwego gomme o leke go bona seo o ithutago sona.

Nako ya go Bjala

Molemi o šireletša mahlo a gagwe mahlaseding a mesong a letšatši, o eme mojakong wa gagwe gomme o hema moya wo o nago le meetse. Dipula di letefaditše mobu wo o bego o omeleditšwe ke letšatši. Nako ya go lema e fihlile. O tšea mogoma wa gagwe o bohwefo wa kota o o bea legetleng gomme o leba tšhemong ya gagwe.

Ge a le moo, molemi o kgoboketša dipholo tša  gagwe, o a di pana gomme o di hlaba ka seotledi gore di thome go lema. Ntlha ya tšhipi ya mogoma e tsema mobung o nago le matlapa. Ga e ribolle mobu eupša e fo o ngapa ka godimo ka go epa diforo tše di sa išego (1). Molemi o a thekesela ge a katanela go dira gore diforo di be thwii—ga a lebelele morago, e le gore mogoma o se ke wa tšwa tseleng. (Luka 9:62) O swanetše go lema feela ka gare ga mellwane ya gagwe gomme a diriše serapana sa gagwe ka mo go feletšego.

Tšhemo e loketše go bjalwa ka ge bjale e ena le diforo. Molemi o swere mokotla wa garase ka letsogo le lengwe gomme o gaša peu e bohlokwa ka le lengwe (2). Go na le ditsejana tše dintši tša maoto tšeo di phatšago tšhemong ya gagwe, ka gona o kgonthišetša gore peu e wela “mmung o mobotse.”—Luka 8:5, 8.

Ka morago ga go bjala go tla nako ya go thuba makwate. Molemi o bofelela makala a nago le dintlha gore dipholo di a goge go phatša tšhemo. Dihlopha tša dinonyana di tlatša lešata gomme di kobola peu le go e utswa pele e khupetšwa ke mobu. Ka morago, molemi o diriša manakisi goba mogomana (3) go letefatša mobu le go tloša mefoka yeo e ka kgamago dibjalwana tša gagwe pele di gola.—Mateo 13:7.

Nako ya go Buna

Dikgwedi di a feta. Dipula di a na. Diako tša garase e budulego bjale di tšewa ke phefo letšatšing gomme di dira gore tšhemo e bonagale e le e tšhweu.—Johane 4:35.

Molemi le lapa la gagwe ba swarega kudu nakong ya puno. Mmuni o swara mahlaka a mabele ka letsogo la gagwe le letshadi gomme o hwidinya sekela ka letsogo la gagwe le letona (4). Ba bangwe ba kgoboketša mabele, ba a bofa dingata (5), gomme ba a nametša godimo ga dipokolo goba dikarikana (6) tšeo di tlago go a iša seboeng sa motse.

Letšatši le phadima moo le bonagalago eka ke nkgokolo e tšhweu leratadimeng le le se nago maru. Lapa le khutša go se nene moriting wa mogo. Le a sega, le a boledišana e bile kapejana le ja senkgwa, mabele a omilego, mahlware, makwapi a mago le a morara. Le fologetša ka meetse a tšwago mothopong.—Doiteronomio 8:7.

Tšhemong ya kgauswi, go na le batho bao ba budutšago mabele a šetšego (7). Ba bangwe ba a  diila gomme ga ba na ditšhemo tša bona.—Doiteronomio 24:19-21.

Ka morago, seboeng sa motse, molemi o phatlalatša dingata tša gagwe lebatong le le lego godingwana leo le batotšwego. Dipholo di dikologa seboa di goga selei se se imelago (8). (Doiteronomio 25:4) Matlapa a bogale le dikarolo tša tšhipi tšeo di kgomareditšwego ka tlase ga selei di ripaganya mahlaka.

Molemi o letela phefo ya mantšiboa gore e thome go foka. (Ruthe 3:2) Ka šwahlane, o tsenya foroko ya kota, goba ‘garafo ya go ološa’ (9), ka tlase ga dingata tšeo di fotšwego gomme o di lahlela moyeng. (Mateo 3:12) Mabele a boima a wela fase—mooko o bohwefo o tšewa ke moya. O dira seo go ba go fihlela a ološitše mabele ka moka.

Ge letšatši le hlaba, mosadi le barwedi ba thoma go fefera (10). Ba šikinya sefo yeo e tletšego mabele le lekgwara. Garase e wela ka dirotong, ge ditšhila tšona di lahlelwa thoko. Go bile le puno e kgolo. Bašomi ba boloka mabele a šetšego ka dibjaneng (11). A mangwe a tšhelwa ka meleteng ya bobolokelo.

Molemi o ema godimo ga seboa ka go hlophologa, o a ikotlolla gomme o lebelela mašemo ao a dikologilego motse. O a kgotsofala ge a lebelela dirapa tšeo di tletšego ka dikutwana tša mahlaka tšeo di omilego—bohlatse bja mošomo o thata o tšerego matšatši a mantši. O lebelela bašomi bao ba hlokometšego dirapa tša merara, tša mehlware, tša megarenate le tša mego. Kgauswi le yena, moagišani o mo emišetša letsogo a dumediša ge a dutše a epa ka serapaneng. Serapana seo se tla tšweletša diphara, dihlodi, dinawa, diliki, ditloo gotee le dieie. Molemi o ema go se nene, o lebelela legodimong gomme o rapela thapelo e kopana e tšwago pelong, a leboga Modimo bakeng sa dimpho tše dibotse tšeo A di neago.—Psalme 65:9-11.

[Diswantšho go matlakala 28-30]

(Bona kgatišo)