Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Dintlha tše Kgolo go tšwa Pukung ya Hagai le ya Sakaria

Dintlha tše Kgolo go tšwa Pukung ya Hagai le ya Sakaria

Lentšu la Jehofa le a Phela

Dintlha tše Kgolo go tšwa Pukung ya Hagai le ya Sakaria

NGWAGA ke wa 520 B.C.E. Go fetile nywaga e 16 go tloga mola Bajuda bao ba boilego bothopša Babilona ba theago motheo wa tempele ya Jehofa kua Jerusalema. Lega go le bjalo, tempele ga se ya hlwa e fetšwa, gomme modiro wa go aga o thibetšwe. Jehofa o kgetha moporofeta Hagai gomme ka morago ga dikgwedi tše pedi o kgetha moporofeta Sakaria gore ba bolele lentšu la Gagwe.

Hagai le Sakaria ba na le morero o swanago: Go tutueletša batho go thomološa modiro wa go aga tempele lefsa. Maiteko a baporofeta ba a a atlega gomme ka morago ga nywaga e mehlano, tempele e a fetšwa. Seo Hagai le Sakaria ba bego ba se tsebatša se begilwe ka dipukung tša Beibele tšeo di bitšwago ka maina a bona. Puku ya Hagai e feditšwe ka 520 B.C.E. gomme ya Sakaria ya fetšwa ka 518 B.C.E. Go swana le baporofeta bao, le rena re na le modiro wo re o neilwego ke Modimo, woo o swanetšego go phethwa pele ga bofelo bja tshepedišo ye ya dilo. Ke modiro wa go bolela ka Mmušo le wa go dira barutiwa. Anke re boneng gore ke kgothatšo efe yeo re ka e hwetšago pukung ya Hagai le ya Sakaria.

“HLÔKÔMÊLANG DITSELA TŠA LENA”

(Hagai 1:1–2:23)

Ka matšatši a 112, Hagai o bolela melaetša e mene e tutuetšago. Wa pele ke o rego: “Hlôkômêlang ditsela tša lena. Namêlang dithaba Le boê le dikwata, Le tlê Le axê Ngwakô wó. Ké sôna se se tl’o xo nkxahla, ka kxôna xo ithetiša.—Ó r’yalo Morêna.” (Hagai 1:7, 8) Batho ba arabela gabotse. Molaetša wa bobedi o na le kholofetšo e rego: “Ntlo yé [nna Jehofa] ke tlo e tlatša letaxô.”—Hagai 2:7.

Go ya ka molaetša wa boraro, go hlokomologa ga bona go aga tempele lefsa go šilafaditše ‘batho le mediro ka moka ya matsogo a bona’ pele ga Jehofa. Lega go bjalo, Jehofa o tlo ba “šexofatša” go tloga letšatšing leo modiro wa go aga lefsa o thomago ka lona. Go etša ge go boletšwe molaetšeng wa bone, Jehofa o tlo “fefiša matla a mebušô ya ba-ntlê” gomme a bea Mmušiši Serubabele e le “palamonwana.”—Hagai 2:14, 19, 22, 23.

Dipotšišo tša Mangwalo di a Arabja:

1:6, NW—Ke’ng seo se bolelwago ke polelwana e rego “le a nwa, fela ga le tagwe”? Polelwana ye e fo ba e bontšha go hlaelela ga beine. Ka baka la go hloka tšhegofatšo ya Jehofa, beine e be e tla ba e sego kae—e tlogago e sa lekana go ka dira gore motho a tagwe.

2:6, 7, 21, 22—Go šišinya go dirwa ke mang goba ke eng, le gona ka mafelelo afe? Jehofa o ‘šišinya ditšhaba ka moka’ ka modiro wa boboledi bja lefase ka bophara bja molaetša wa Mmušo. Modiro wa boboledi gape o dira gore “matsaka a dithšaba ka moka” a tle ka ntlong ya Jehofa, ka go rialo a e tlatša letago. Ge nako e dutše e e-ya, “Morêna wa mašaba” o tla šišinya “lexodimo le lefase, le lewatlê le naxa,” a dira gore tshepedišo e kgopo ka moka ya dilo e se sa hlwa e e-ba gona.—Baheberu 12:26, 27.

2:9, PK—Ke ka ditsela dife ‘letago la ngwako wa bobedi le tlogo ba le legolo le le fetišago la wa pele’? Se se be se tla ba bjalo bonyenyane ka ditsela tše tharo: palo ya nywaga yeo tempele e bego e le gona ka yona, yoo a bego a ruta go yona, gotee le bao ba bego ba kgeregela gona go yo rapela Jehofa. Gaešita le ge tempele ya Solomone ya letago e bile gona nywaga e 420, go tloga ka 1027 B.C.E. go fihla ka 607 B.C.E., “ngwako . . . wa bobedi” o ile wa dirišwa ka nywaga ya ka godimo ga e 580, go tloga go fetšweng ga wona ka 515 B.C.E. go fihla go senyweng ga wona ka 70 C.E. Go feta moo, Mesia—Jesu Kriste—o ile a ruta ka ‘ngwakong wo wa bobedi,’ gomme batho ba bantši ba ile ba tla go wona go tlo rapela Modimo go feta bao ba ilego ba tla go “wa pele.”—Ditiro 2:1-11.

Seo re Ithutago Sona:

1:2-4. Go ganetšwa ga modiro wa rena wa boboledi ga se gwa swanela go re dira gore re etiše dikgahlego tša rena pele le go se sa hlwa re “tsoma mmušo pele.”—Mateo 6:33.

1:5, 7Re swanetše go ‘hlokomela ditsela tša rena’ le go naganišiša kamoo tswalano ya rena le Modimo e kgongwago ke tsela yeo re phelago maphelo a rena ka yona.

1:6, 9-11; 2:14-17. Bajuda ba mehleng ya Hagai ba be ba šoma ka thata go phegelela dikgahlego tša bona eupša ba sa hwetše meputso ya go šoma ga bona ka thata. Ba be ba hlokomologa tempele, ka go rialo Modimo o be a sa ba šegofatše. Re swanetše go etiša dilo tša moya pele le go hlankela Modimo ka moya ka moka, re gopola gore ‘tšhegofatšo ya Jehofa ke yona e humišago,’ go sa šetšwe gore re na le dilo tše di bonagalago tše sego kae goba tše dintši.—Diema 10:22.

2:15, 18, PK. Jehofa o ile a kgothaletša Bajuda gore go tloga letšatšing leo go ya pele ba bee dipelo tša bona modirong wa go aga lefsa, e sego go se šetšeng ga bona ga nakong e fetilego. Le rena re swanetše go katanela go tšwela pele re lebišitše tlhokomelo borapeding bja rena go Modimo.

‘E KA SE BE KA MATLA, EUPŠA E TLO BA KA MOYA WA-KA’

(Sakaria 1:1–14:21)

Sakaria o thoma modiro wa gagwe wa boporofeta ka go laletša Bajuda gore ba ‘boele go Jehofa.’ (Sakaria 1:3) Dipono tše seswai tšeo di latelago di kgonthišetša gore Modimo o tla thekga modiro wa go aga tempele lefsa. (Bona lepokisi le le rego “Dipono tše Seswai tša Sakaria tša Seswantšhetšo.”) Modiro wa go aga o tla phethwa, ‘e sego ka dira, goba ka matla, eupša ka moya wa Jehofa.’ (Sakaria 4:6) Monna yo a bitšwago Lehlogedi “ó tlo axa Ntlo-kxêthwa ya Morêna” gomme “e tlo ba yêna moperisita à le sedulong sa xaxwe.”—Sakaria 6:12, 13.

Bethele e romela baemedi go yo botšiša baperisita mabapi le mokgwa wa go ikona ge go gopolwa go senywa ga Jerusalema. Jehofa o botša Sakaria gore manyami a nakong ya go ikona gane mo go dirwago ge go gopolwa masetlapelo ao a ilego a wela Jerusalema, a tla fetoga “thabô le thlalalô le menyanya e mebotse.” (Sakaria 7:2; 8:19) Melaetša e mebedi yeo e latelago e akaretša dikahlolo kgahlanong le ditšhaba gotee le baporofeta ba maaka, boporofeta bja Mesia le molaetša wa go tsošološwa ga batho ba Modimo.—Sakaria 9:1; 12:1.

Dipotšišo tša Mangwalo di a Arabja:

2:5—Ke ka baka la’ng monna a be a ela Jerusalema ka lenti? Go bonala mogato wo o be o bontšha go agwa ga morako go dikologa motse. Morongwa o botša monna yo gore Jerusalema e tla katologa gomme ya šireletšwa ke Jehofa.—Sakaria 2:7-9.

6:11-13—Na go rwešwa mphapahlogo ga Moperisita yo Mogolo Jošua go mo dirile kgoši yeo e lego moperisita? Aowa, Jošua e be e se wa lešika la bogoši la Dafida. Lega go le bjalo, go rwešwa ga gagwe mphapahlogo go mo dirile yo a swantšhetšago Mesia ka tsela ya boporofeta. (Baheberu 6:20) Boporofeta bja mabapi le “Lehloxedi” bo phethagala go Moperisita yo e lego Kgoši legodimong, Jesu Kriste. (Jeremia 23:5) Go swana le ge Jošua a hlanketše e le moperisita yo a phagamego ge Bajuda bao ba boilego ba be ba aga tempele, Jesu le yena ke Moperisita yo a Phagamego wa borapedi bja therešo tempeleng ya Jehofa ya moya.

8:1-23—Melaetša e lesome yeo e lego ditemaneng tše e phethagala neng? Molaetša o mongwe le o mongwe o tla ka morago ga polelwana e rego, “Morêna wa mašaba ó re” gomme molaetša woo ke kholofetšo ya Modimo ya khutšo go batho ba gagwe. E mengwe ya melaetša ye e phethagetše lekgolong la botshelela la nywaga B.C.E., eupša ka moka ga yona e ka ba e ile ya phethagala go tloga ka 1919 C.E. goba e sa dutše e phethagala gona bjale. *

8:3—Ke ka baka la’ng Jerusalema e bitšwa “motse wa therešô”? Pele ga go senywa ga yona ka 607 B.C.E., Jerusalema e be e le “motse wa . . . sehloxo,” woo o bego o šilafaditšwe ke baporofeta le baperisita ba gobogilego gotee le batho ba sa botegego. (Tsefanya 3:1; Jeremia 6:13; 7:29-34) Lega go le bjalo, ka ge tempele e agilwe lefsa gomme batho ba ineetše go rapeleng Jehofa, ditherešo tša borapedi bjo bo sekilego di be di tla bolelwa moo, gomme Jerusalema e be e tla bitšwa “motse wa therešô.”

11:7-14, bapiša le PK.—Go roba ga Sakaria lepara leo le bitšwago “Kgahlego” le leo le bitšwago “Tlemagano” go swantšhetša’ng? Sakaria o bontšhwa e le yoo a rometšwego go yo “diša dinku tšeo tša xo hlabya”—batho ba swanago le dinku bao ba swerwego gampe ke baetapele ba bona. Temeng yeo a e kgathilego bjalo ka modiši, Sakaria o be a swantšhetša Jesu Kriste, yoo a bego a rometšwe bathong bao ba lego kgweranong le Modimo eupša ba ilego ba mo gana. Go robja ga “Kgahlego” go be go bontšha gore Modimo o be a tla fediša kgwerano ya Molao yeo a e dirilego le Bajuda gomme a kgaotša go dirišana le bona ka kgahlego. Go robja ga “Tlemagano” go be go bolela go fedišwa ga tlemo ya borwarre ya pušo ya Modimo magareng ga Juda le Isiraele.

12:11—“Sellô se sexolo . . . sa Hadada wa Rimoni molaleng wa Megido” ke eng? Kgoši Josia wa Juda o ile a bolawa ntweng ge a be a e-lwa le Farao Neko wa Egipita “molaleng wa Megido,” gomme lehu la gagwe le ile la llelwa ka “dillô” go theoša le nywaga. (2 Koronika 35:25) Ka go rialo, “sellô se sexolo . . . sa Hadada wa Rimoni” e ka ba e le go llelwa ga lehu la Josia.

Seo re Ithutago Sona:

1:2-6; 7:11-14. Jehofa o kgahlwa ke bao ba amogelago kgalemelo ka go itshola gomme ba boela go yena ka go mo rapela ka moya ka moka e bile o boela go bona. Ka lehlakoreng le lengwe, ga a thuše bao ba ‘ganago go theetša, ba šatalatša melala, ba ithiba ditsebe gore ba se ke ba kwa’ molaetša wa gagwe.

4:6, 7Ga go mapheko ao a ilego a ba a magolo kudu gore a ka palediša moya wa Jehofa go dira gore go agwa ga tempele lefsa go phethwe ka katlego. Mathata le ge e le afe ao re ka lebeletšanago le ona tirelong ya rena go Modimo re ka a fenya ka go ba le tumelo go Jehofa.—Mateo 17:20.

4:10. Ba šeditšwe ke Jehofa, Serubabele le batho ba gagwe ba ile ba fetša go aga tempele go ya ka ditekanyetšo tše di phagamego tša Modimo. Go phela ka go dumelelana le tšeo Jehofa a di nyakago ga se selo se thata kudu go batho ba sa phethagalago.

7:8-10; 8:16, 17. Gore re amogelwe ke Jehofa, re swanetše go bontšha toka, re be le botho bjo lerato, re be le kgaugelo gomme re botšane therešo.

8:9-13. Jehofa o re šegofatša ge ‘diatla tša rena di tiile matla’ ge re dira modiro woo a re abetšego wona. Ditšhegofatšo tše di akaretša khutšo, tšhireletšego le tšwelopele ya moya.

12:6, PK. Bao ba lego maemong a bolebeledi gare ga batho ba Jehofa ba swanetše go ba “bjalo ka diša tša mollo”—ba fišege kudu.

13:3. Go botegela Modimo wa therešo le mokgatlo wa gagwe ka go se kwanantšhe go swanetše go feta go botegela motho le ge e le ofe, go sa šetšwe gore re tswalane gakaakang le yena.

13:8, 9Bahlanogi bao ba ba ilego ba lahlwa ke Jehofa e be e le ba bantši kudu, e le dikarolo tše pedi tša naga. Ke karolo ya boraro feela yeo e ilego ya hlwekišwa bjalo ka ge eka ke ka mollo. Bojakane mo mehleng ya rena, bjoo bo bopago karolo e kgolo ya bao ba ipolelago gore ke Bakriste, bo lahlilwe ke Jehofa. Ke karolo e nyenyane feela, e lego Bakriste ba tloditšwego, ‘bao ba biditšego leina la Jehofa’ le go dumela go hlwekišwa. Bona le badumedi-gotee le bona ba ipontšha gore e tloga e se Dihlatse tša Jehofa ka leina feela.

Go Tutueletšega go Gata Mogato ka Phišego

Re kgongwa bjang lehono ke seo se boletšwego ke Hagai le Sakaria? Ge re naganišiša kamoo melaetša ya bona e ilego ya tutueletša Bajuda go lebiša tlhokomelo modirong wa go aga tempele lefsa, na ga re tutueletšege go tšea karolo ka phišego modirong wa go bolela ka Mmušo le wa go dira barutiwa?

Sakaria o boletše e sa le pele gore Mesia o be a tlo tla a “nametše pôkôlô,” gore o be a tla ekwa ka “disilifêra tše masome a mararo,” gore be a tla itiwa, le gore ‘dinku di be di tla gašana.’ (Sakaria 9:9; 11:12; 13:7) Ruri go naganišiša ka boporofeta bjo bjalo bja Sakaria bjo bo bolelago ka Mesia go tutuetša tumelo ya rena! (Mateo 21:1-9; 26:31, 56; 27:3-10) Go bota ga rena Lentšu la Jehofa le ditokišetšo tša gagwe tša go re phološa go a matlafatšwa.—Baheberu 4:12.

[Mongwalo wa tlase]

^ ser. 2 Bona Morokami wa January 1, 1996, matlakala 9-22.

[Lepokisi go letlakala 11]

DIPONO TŠE SESWAI TŠA SAKARIA TŠA SESWANTŠHETŠO

1:8-17: E kgonthišetša go fetšwa ga tempele e bile e bontšha gore Jerusalema le metse e mengwe ya kua Juda e tla šegofatšwa.

2:1-4: E holofetša go fedišwa ga ‘dinaka tše nne tše di tšitlantšego Juda,’ ke gore, mebušo ka moka yeo e ilego ya ganetša borapedi bja Jehofa.

2:1-13: E bontšha gore Jerusalema e tla katologa le gore Jehofa o tla ba ‘legora la yona la mollo’​—tšhireletšo.

3:1-10: E bontšha gore Sathane o be a akaretšwa go ganetšeng modiro wa tempeleng le gore Moperisita yo Mogolo e lego Jošua o a phološwa le go hlwekišwa.

4:1-14: E nea kgonthišetšo ya gore mapheko a swanago le thaba a tla tlošwa le gore Mmušiši Serubabele o tla fetša modiro wa go aga tempele.

5:1-4: E tsebatša go rogakwa ga badirabobe bao ba sa kago ba otlwa.

5:5-11: E bolela e sa le pele ka go fela ga bokgopo.

6:1-8: E holofetša tlhokomelo le tšhireletšo ya barongwa.

[Seswantšho go letlakala 8]

Morero wa melaetša ya Hagai le ya Sakaria e be e le ofe?

[Seswantšho go letlakala 10]

Ke bjang bao ba lego maemong a bolebeledi ba lego “bjalo ka diša tša mollo”?