Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Batho Lefaseng ka Bophara ba ba Boteeng—Bjang?

Batho Lefaseng ka Bophara ba ba Boteeng—Bjang?

Batho Lefaseng ka Bophara ba ba Boteeng—Bjang?

O KA hlalosa “botee” bjang? Go ba bangwe, lentšu le le fo ba le bolela go se be gona ga kgohlano goba tshele. Ka mohlala, ge ditšhaba tše pedi goba go feta moo di saena kgwerano gomme di dumelelana ka go dira khutšo, go ka bolelwa gore di boteeng. Eupša na ruri go bjalo? Ga se gore go bjalo.

Ela hloko: Go theoša le histori, dikgwerano tše dikete tša khutšo di dirilwe tša ba tša robja. Ka baka la’ng? Gantši ke ka gobane baetapele ba lefase ba tshwenyegile kudu ka maemo a bona ka noši go e na le go tshwenyega ka khutšo goba botee. Le gona, ditšhaba tše dingwe di boifa seo se ka diregago ge di ka hlaselwa ke ditšhaba tšeo di nago le matla a tša bohlabani.

Ka gona, taba ya gore ditšhaba tše pedi ga di lwe ga e bolele gore di boteeng ka khutšo. Na ruri banna ba babedi bao ba šupanego ka dithunya ba khutšong feela ka gobane go se na yo a šetšego a thuntše? Pono e bjalo e tla ba ya bošilo! Lega go le bjalo, bjoo ke boemo bjo ditšhaba tše dintši lehono di ikhwetšago di le go bjona. Go se botane mo go golago go okeditše poifo ya gore dibetša di tla dirišwa ka letšatši le lengwe. Go dirilwe’ng go thibela kotsi e bjalo?

Dipoifo tša Nuclear—Tšhitišo ya Botee

Ba bantši ba beile kholofelo ya bona go mokgatlo wa Tumelelano ya go se Oketšwe ga Dibetša tša Nuclear (NPT [Nuclear Non-Proliferation Treaty]). Tumelelano ye yeo e amogetšwego ka 1968, e thibela tšweletšo ya dibetša tša nuclear mafelong ao di sego gona le go lekanyetša tsela yeo di atago ka yona mafelong ao di lego gona. Morero wa NPT, woo ga bjale o amogetšwego ke ditšhaba tše fetago 180, ke gore mafelelong dibetša di fokotšwe ka mo go feletšego.

Le ge kgopolo e bjalo e ka kwagala e le e retegago, baswaya-diphošo ba bangwe ba lebelela NPT e le feela maiteko a go dira gore dinaga tše dingwe di se ke tša itirela dibetša tša tšona tša nuclear—go thibela ditšhaba tšeo di se nago dibetša gore di se ke tša di dira. Ka gona, poifo e lego gona ke gore ba bangwe bao ba ilego ba saena kgwerano ye ba ka naganišiša ka yona lefsa. Ka kgonthe, ditšhaba tše dingwe di bona go tloga go sa swanela gore di thibelwe go dira dibetša tšeo go ya ka tšona di tla di thušago go itšhireletša.

Se sebe le go feta—mohlomongwe e bile se oketšago le boemo bja kotsi—ke taba ya gore ga go na setšhaba seo se thibetšwego go tšweletša didirišwa tša nuclear. Se se dirile gore ba bangwe ba boife gore ditšhaba tšeo mohlomongwe di dirišago didirišwa tša nuclear ka morero wa go dira khutšo di ka ba di dira dibetša tša nuclear ka sephiring.

Gaešita le ditšhaba tšeo di šetšego di e-na le dibetša tša nuclear di ka ganana le NPT. Baswaya-diphošo ba bolela gore e tla ba mo go sa kwagalego go letela gore ditšhaba tšeo di nago le dibetša tše dintši di senye goba gaešita le go fokotša dibetša tšeo di šetšego di e-na le tšona. Go ya ka nyakišišo e nngwe, “go fihlelela se . . . go nyaka bogwera bja kgonthe le go botana magareng ga dinaga tšeo ga bjale di ganetšanago [e lego seo go lego thata go dumela gore] se ka tsoga se diregile.”

Maiteko ao batho ba a dirilego ka go nyaka go fihlelela botee—go sa šetšwe kamoo e bego e le a kgonthe ka gona—a ipontšhitše e le a lefeela. Se ga se makatše barutwana ba Beibele, ka gobane Lentšu la Modimo le re: “Motho tsela y’axwe xa’ e buše; le monna mo a yaxo xa’ ikiše, le xe a xata a tiiša.” (Jeremia 10:23) Le gona Beibele e bolela ka go lebanya gore: “Xo na le tsela, ye batho ba rexo ké tsela, anthe e wetša ditseleng tša lehu.” (Diema 16:25) Mebušo ya batho e ka fihla bokgoleng bjo itšego feela tabeng ya go fihlelela botee. Lega go le bjalo, ga se gore ga re na kholofelo.

Mothopo wa Botee bja Kgonthe

Beibele e hupere kholofetšo ya Modimo ya gore lefase le tla dirwa gore le be boteeng eupša e sego ka maiteko a batho. Mmopi, yo a rerilego gore batho ba phele ka khutšo lefaseng ka bophara, o tla fihlelela seo batho ba ka se kgonego go se fihlelela. Go ba bangwe, tšeo ka moka di ka bonagala di sa kgonege. Lega go le bjalo, morero wa Modimo go tloga mathomong e be e le gore batho ba phele ka khutšo le ka kwano. * Mangwalo a mantši ka Beibeleng a nea bohlatse bja gore go dira gore merafo ya batho e be boteeng e sa dutše e le morero wa Modimo. Ela hloko mehlala e sego kae feela:

• “Tlang, Le bônê! Šé medirô ya Morêna, Mo-hlôla-thšoxô-faseng, Mo-fediša-dintwa xo fihla mafelong a lefase, Mo-rôbaka-mará, Mo-thokxa-marumô, Mo-thšuma-dikôtsê-ka-mollô!”—PSALME 46:8, 9.

• “Xo ka se hlwê xo dirwa dibe, xo ka se hlwê xo senywa mo xo fela dithabeng tše kxêthwa tša-ka, xobane xo tseba Morêna xo tlo tlala ’fase lohle bo-ka meetse xe a nabile lewatleng.”—JESAYA 11:9.

• “Lehu ó tlo le tloša ka xo sa felexo; Mong’a bohle Morêna ó tlo phomola mexôkxô mahlong ohle; ’me kxoboxô ya sethšaba s’axwe ó tlo e široša dinaxeng ka moka; xobane Morêna ó r’yalo.”—JESAYA 25:8.

• “Go na le magodimo a mafsa le lefase le lefsa tše re di letetšego go ya ka kholofetšo ya gagwe, gomme toko e tla aga go tšona.”—2 PETRO 3:13.

• “[Modimo] O tla phumola megokgo ka moka mahlong a bona, gomme lehu le ka se hlwe le sa ba gona, le ge e le manyami goba sello goba bohloko di ka se hlwe di sa ba gona. Dilo tša pele di fetile.”—KUTOLLO 21:4.

Dikholofetšo tše di a botega. Ka baka la’ng? Ka gobane ka ge e le Mmopi, Jehofa Modimo o na le matla le bokgoni bja go dira gore go be le botee bathong. (Luka 18:27) Le gona o kganyoga go dira bjalo. Ge e le gabotse, Beibele e re se ke “kgahlego ya [Modimo] . . . e lego go kgobokanya gotee gape dilo tšohle go Kriste, dilo tše di lego magodimong le dilo tše di lego lefaseng.”—Baefeso 1:8-10.

Kholofetšo ya Modimo ya “lefase le lefsa” leo ‘toko e tlago go aga’ go lona ga se toro feela. (2 Petro 3:13) Jehofa Modimo o boletše mabapi le lentšu la gagwe la kholofetšo gore: “Le ka se boêle xo Nna lè le fêla; le tlo dira se nkxahlaxo, le tlo phêtha se ke le rometšexo sôna.”—Jesaya 55:11.

Go Dirwa Batee ke Lentšu la Modimo

Go etša ge go boletšwe sehlogong se se fetilego, gantši bodumedi bo kgathile tema go aroganyeng batho go e na le go ba dira gore ba be boteeng. Se se swanetše go elwa hloko kudu ka gobane ge e ba re dumela gore Mmopi o gona, na ga go kwagale go letela gore bao ba mo rapelago ba swarane ka khutšo le go ba batee? Ruri go bjalo!

Taba ya gore bodumedi bo aroganya batho ga e bonagatše seo Jehofa Modimo a lego sona le Lentšu la gagwe. Go e na le moo, bokgopo bja bodumedi ke bjona bo kgothaletšago batho go loga maano a go leka go dira gore go be le botee go e na le go godiša morero wa Modimo. Jesu o ile a bitša baetapele ba bodumedi ba mehleng ya gagwe gore ke “baikaketši” gomme a ba botša gore: “Jesaya o porofetile ka mo go swanetšego ka lena, ge a be a re, ‘Batho ba ba nkgodiša ka melomo ya bona, fela dipelo tša bona di kgole le nna. Ke lefeela ge ba dutše ba nthapela, gobane ba ruta ditaelo tša batho e le dithuta-tumelo.’”—Mateo 15:7-9.

Ka go fapana le seo, borapedi bja therešo bo dira gore batho e be batee. Moporofeta Jesaya o boletše e sa le pele gore: “Bofelong bya mabaka thaba ya Ntlo ya Morêna e tlo ba e thekxilwe xodimo xa dithaba, è beilwe xodimo xa meboto; ’me dithšaba tšohle di tlo thšoloxêla mo xo yôna. Ó tlo buša ba dithšaba, ó tlo ahlolêla ba merafo-rafo. Ké mo ba tl’o xo tšea dithšoša ba rula mexomá ka tšôna, ba tšea marumô ba rula maxwêtla ka ôna. Xo ka se bê le sethšaba se se tl’o xo tšwêla se sengwê lerumô; batho ba tlo lesa xo ithuta xo hlabana.”—Jesaya 2:2, 4.

Dinageng tše di fetago 230 lehono, Dihlatse tša Jehofa di arabela ditaelong tše di newago ke Jehofa Modimo mabapi le ditsela tša go ba le botee. Botee bja tšona bo theilwe kae? Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Aparang lerato, gobane ke setlemo se se phethagetšego sa botee.” (Bakolose 3:14) Lentšu la Segerika leo Paulo a le dirišitšego bakeng sa “setlemo” le ka šupa go mešifa ya mmele wa motho. Mešifa e bjalo e tiile go swana le thapo gomme e šoma mešomo e mebedi e bohlokwa. E dira gore ditho tša mmele di dule di le boemong bja tšona e bile e boloka marapo a le felo-gotee.

Go bjalo le ka lerato. Seka se se dira mo gontši kudu go feta go fo thibela batho go bolayana. Lerato le le swanago le la Kriste le dira gore batho ba ditlogo tše di fapa-fapanego ba dirišane ka khutšo. Ka mohlala, le thuša batho go phela ka go dumelelana le seo ka tlwaelo se bitšwago Molao wa Gauta. Go etša ge o begilwe go Mateo 7:12, Jesu Kriste o itše: “Ka baka leo, dilo tšohle, tše le nyakago batho ba le dira tšona, le lena ka mo go swanago le ba dire tšona.” Go latela tlhahlo ye go thušitše ba bantši go fenya kgethollo.

‘Go Ratana’

Dihlatse tša Jehofa di ikemišeditše go ipontšha e le barutiwa ba Kriste ka go kwa seo Jesu a se boletšego ge a re: “Bohle ba tla tseba ka se gore le barutiwa ba-ka, ge e ba le ratana.” (Johane 13:35) Lerato le bjalo le bonagaditšwe ka ditsela tše di lemogegago gomme ka dinako tše dingwe e le ge go e-na le go se kwane ga merafo le khuduego ya tša dipolitiki. Ka mohlala, nakong ya polao ya molokwana-rite kua Rwanda, Dihlatse tša Jehofa di ile tša bontšhana lerato. Dihlatse tša ma-Hutu di ile tša bea maphelo a tšona kotsing bakeng sa go šireletša bana babo tšona ba ma-Tutsi!

Ke therešo gore ga se mo go kwagalago go letela gore ditšhaba tša lefase di be le lerato la moagišani go fihla bokgoleng bjo go tla feleletšago go e-na le botee bja lefase. Go ya ka Beibele, seo se tla fihlelelwa ke Modimo ka nako ya gagwe e swanetšego. Lega go le bjalo, gaešita le gona bjale batho ba ka apara lerato gomme ba ba le botee.

Ngwageng o fetilego, Dihlatse tša Jehofa di feditše diiri tše dikete tše dimilione di etela batho le go bolela le bona ka Beibele le mohola wa yona bophelong bja lehono. Tsebo e nepagetšego ya Lentšu la Modimo e dirile gore ba dimilione ba be boteeng, bao ba bangwe ba bona ba kilego ba hloyana. Ba ba akaretša ma-Araba le Bajuda, ma-Armenia le ma-Turkey, Majeremane le ma-Russia, ge re bolela ba sego kae feela.

Na o ka rata go ithuta mo go oketšegilego mabapi le kamoo Lentšu la Modimo, Beibele, le dirago gore go be le botee? Ge e ba go le bjalo, hle ikgokaganye le Dihlatse tša Jehofa tša lefelong la geno, goba o ngwalele atereseng e swanetšego yeo e lokeleditšwego go letlakala 2.

[Mongwalo wa tlase]

^ ser. 3 Bakeng sa tsebišo e oketšegilego mabapi le morero wa Modimo ka batho, bona kgaolo 3 ya puku ya Ke Eng Seo ge e le Gabotse Beibele e se Rutago? yeo e gatišitšwego ke Dihlatse tša Jehofa.

[Mantšu a ipiletšago a tsopotšwego go letlakala 4]

Dikgwerano tša khutšo tše dikete di dirilwe tša ba tša robja

[Mantšu a ipiletšago a tsopotšwego go letlakala 7]

Go dirišwa ga melao ya motheo ya Beibele go fihleletše seo mebušo ya batho e ka se kgonego go se fihlelela

[Seswantšho go letlakala 5]

Lentšu la Modimo le bolela ka mothopo wa botee bja kgonthe

[Seswantšho go letlakala 7]

Dihlatse tša Jehofa tša ma-Hutu le tša ma-Tutsi di aga lefelo la borapedi di le gotee