Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na o Swanetše go Nyakišiša Madumedi a Mangwe?

Na o Swanetše go Nyakišiša Madumedi a Mangwe?

Na o Swanetše go Nyakišiša Madumedi a Mangwe?

MIGUEL yo ga bjale e lego yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa kua Amerika Borwa o re: “Ke bile gona dibokeng tša Bokriste lebaka le nyakilego go ba ngwaga, e bile ke thabetše go botša ba bangwe ka Mmušo wa Modimo. Ka gona ke ile ka thoma go theetša mananeo a bodumedi radiong le go bogela baboledi ba bodumedi thelebišeneng. Ke be ke nagana gore mananeo a bjalo a tla nthuša gore ke kwešiše batho ba madumedi a mangwe gakaone. Ke ile ka lemoga gore dithuto tša bona di be di sa dumelelane le Beibele, eupša ke be ke nyaka go tseba.”

Nageng e swanago, Jorge o be a fišegela go ruta ba bangwe ka borapedi bja therešo. Lega go le bjalo, ka nako e nngwe, le yena o ile a thoma go theetša mananeo a bodumedi a radio le a thelebišene. O be a dula a re: “O swanetše go tseba seo ba bangwe ba se naganago.” Ge a be a botšišwa ka kgonagalo ya dikotsi tša dithuto tšeo tša maaka, o be a tla araba ka gore: “Ga go na selo seo se ka gatelelago tumelo ya motho yo a tsebago therešo ya Beibele.” Diphihlelo tše di rotoša potšišo ya bohlokwa, Na ke gabohlale go theetša seo ba bangwe ba se dumelago?

Go Lemoga Bokriste bja Therešo

Ka morago ga ge baapostola ba hwile, borapedi bja therešo bo ile bja šilafatšwa ke tšwelopele e tšwelago pele ya dibopego tše dintši tša go ekiša Bokriste. Jesu ka ge a bone se e sa le pele, o ile a utolla tsela e nnoši ya go hlaola dibopego tša bofora tša Bokriste Bokristeng bja therešo. Sa pele, o ile a lemoša ka gore: “Phafoxêlang baporofeta ba maaká, ba ba tlaxo xo lena bà apere ‘kobô tša nku, mola ka teng bà le diphiri tše di jaxo batho.” Ke moka a oketša ka gore: “Le tlo ba tseba ka dienywa tša bôná.” (Mateo 7:15-23) Balatedi ba Jesu ba therešo ba dira seo a se rutilego, e bile ba lemogwa gabonolo ka dienywa tša bona tše botse. Go fo swana le ge Jesu ka noši a dirile, ba etela batho bakeng sa go hlalosa Mmušo wa Modimo go tšwa ka Mangwalong. Ba latela mohlala wa Jesu, ba dula ba arogile dipolitiking tša lefase le dingangišanong tša tša leago. Ba amogela Beibele bjalo ka Lentšu la Modimo e bile ba le hlompha e le therešo. Ba tsebatša leina la Modimo. E bile ka ge ba katanela go bontšha lerato leo Modimo a le rutago, ga ba tsenele dintwa. Go e na le moo, ba swarana bjalo ka barwarre.​—Luka 4:43; 10:1-9; Johane 13:34, 35; 17:16, 17, 26.

Go ya ka Mangwalo, go a kgonega go “hlatha moloki le e a sa lokaxo, Le [go] hlaoloxanya modirêla-Morêna le e a sa Mo direlexo.” (Maleaki 3:18) Barapedi ba therešo lehono ba kopane ka kgopolo le tiro, go fo swana le kamoo Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga ba bego ba le ka gona. (Ba-Efeso 4:4-6) Ge feela o lemoga sehlopha se bjalo sa Bakriste ba kgonthe, ke ka baka la’ng o swanetše go fišegela go tseba ditumelo tša ba bangwe?

Hlokomela Baruti ba Maaka

Beibele e dumela gore gaešita le ka morago ga go ithuta therešo ya Beibele, go na le kotsi ya go šilafatšwa ga moya ke dithuto tša maaka. Moapostola Paulo o lemošitše gore: “Le phafoxê xore xo se bê le a kaxo Le thopa ka mabohlale, ka xo Le fora ka mafêla, ka xo ya ka melawana ya batho, le ka dithutô tša mathômô a lexohle, è se xo ya le Kriste.” (Ba-Kolose 2:8) A seswantšho sa kgonthe gakaakang seo temana yeo e se thalago! Go swana le dibata tšeo di nyakago go go tšea le go go metša, baruti ba maaka ba ka baka kotsi ya kgonthe.

Ke therešo gore Paulo o ile a lemoga seo ba bangwe ba bego ba se dumela. O kile a thoma poledišano ka gore: “Banna ba Athene! Ka xohle ke bôna xe Le le batho ba xo boifa medimo xa-xolo. Ke sepetše le motse wó, ka bôna mo Le išaxo didimo tša lena; ka hwetša aletare ye e tlokilwexo lengwalô la xo re: Ké ya MODIMO WA XO SE TSEBYE.” (Ditiro 17:22, 23) Lega go le bjalo, Paulo ga se a fepa monagano wa gagwe ka difilosofi tša diboledi tša ba-Gerika ka mehla.

E tloga e le selo se se fapanego go hwetša tsebišo mabapi le mathomo a ditumelo tša bodumedi bja maaka le go iphepa ka tšona. * Jehofa o beile “molaki e a bôtêxaxo yo bohlale” go nea dithuto tšeo di theilwego Lentšung la gagwe. (Mateo 4:4; 24:45) Paulo ka noši o ngwadile gore: “Le ka se kxône xo ba ba xo abêlwa moxopo wa Morêna, la tla la abêlwa le moxopo wa [batemona, NW]. A re ka se rumole Modimo?”​—1 Ba-Korinthe 10:20-22.

Baruti ba bangwe ba maaka mohlomongwe e ka ba e be e le Bakriste ba therešo nakong e fetilego, gomme ka nako e nngwe ba furalela therešo gomme ba ya phošong. (Juda 4, 11) Se ga se sa swanela go re makatša. Ka morago ga go bolela ka “molaki e a bôtêxaxo yo bohlale” yo a emelago sehlopha sa Bakriste ba tloditšwego, Jesu o boletše ka ‘molaki yo mobe’ e lego sehlopha seo se ngongoregago ka gore “Mong wa-ka ó [a diega, NW]” gomme se thome go betha bahlanka-gotee le sona. (Mateo 24:48, 49) Gantši, batho ba le balatedi ba bona ga ba na dithuto tša bona tšeo di hlwekilego; ba kgahlegela feela go senya tumelo ya ba bangwe. Moapostola Johane o ngwadile mabapi le bona gore: “Motho e a kaxo tla xo lena, ‘me a se tlišê thutô yé, se mo amoxeleng ka xaê, Le lesê le xo mo dumediša.”​—2 Johane 10; 2 Ba-Korinthe 11:3, 4, 13-15.

Batho ba kgonthe bao ba tsomago therešo ba dira gabotse go hlokomela ka kelohloko seo ba se kwago go tšwa madumeding a fapa-fapanego. Ka nako e swanetšego, Modimo o tla šegofatša batho ba dipelo tše botegago bao ba tsomago therešo. Beibele ge e bolela ka bohlale bja bomodimo e re: “Xe O ka e tsoma byalo ka leruô wa e nyakišiša bo-ka ‘humô le le fihlilwexo, Ké mo O tl’o . . . xo tseba Modimo.” (Diema 2:4, 5) Ka ge ba hweditše tsebo ye ya Modimo ka Beibele le phuthego ya Bokriste le go ba ba bone kamoo Jehofa a šegofatšago bao ba hlahlwago ke tsebo yeo ka gona, Bakriste ba therešo ga ba tšwele pele ba theetša dithuto tša bodumedi bja maaka.​—2 Timotheo 3:14.

[Mengwalo ya ka tlase]

^ ser. 10 Puku ya Go Tsoma ga Batho Modimo, yeo e gatišitšwego ke Watchtower Bible and Tract Society of New York, Inc., e nea tsebišo ya motheo mabapi le setlogo le dithuto tša madumedi a mantši a lefase.