Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

SEHLOGO SE ITHUTWAGO 3

Jehofa o go Thuša Gore o Atlege

Jehofa o go Thuša Gore o Atlege

“Jehofa o be a na le Josefa . . . , a atlegiša se sengwe le se sengwe seo a bego a se dira.”—GEN. 39:2, 3.

KOPELO 30 Tate wa ka, Modimo wa ka le Mogwera wa ka

SEO RE TLAGO GO ITHUTA SONA a

1-2. (a) Ke ka baka la’ng re sa makatšwe ke gore re na le mathata? (b) Re tlo ithuta’ng sehlogong se?

 KA GE re le batho ba Jehofa, ga re makale ge re kopana le mathata. Re a tseba gore re swanetše “go tsena Mmušong wa Modimo ka ditlaišego tše dintši.” (Dit. 14:22) E bile re a tseba gore a mangwe a mathata a rena a ka se rarollege ka mo go feletšego go fihlela re tsena lefaseng le lefsa moo “lehu le ge e le manyami goba sello goba bohloko di ka se hlwego di eba gona.”—Kut. 21:4.

2 Jehofa ga a re šireletše go mathata ao re kopanago le ona. Lega go le bjalo, o re thuša go a kgotlelela. Ekwa seo Moapostola Paulo a ilego a se botša Bakriste bao ba bego ba dula kua Roma. O ile a thoma ka go bolela ka mathata ao yena le bana babo ba ilego ba kopana le ona. O ngwadile gore: “Re tšwa re fentše ka mo go feletšego ka yena yo a re ratilego.” (Baroma 8:35-37) Se se ra gore Jehofa a ka kgona go go dira gore o atlege le ge o na le mathata. A re boneng gore Jehofa o ile a thuša bjang Josefa gore a atlege le gore wena a ka go thuša bjang.

GE DILO DI FETOGA GO SA LETELWA

3. Go ile gwa direga eng ka bophelo bja Josefa?

3 Mopatriareka Jakobo o be a dula a bontšha gore o rata morwa wa gagwe Josefa kudu. (Gen. 37:3, 4) Ka baka la seo barwa ba bangwe ba Jakobo ba ile ba jela ngwanabo bona mona. Ge ba bulegelwa ke sebaka ba ile ba rekiša Josefa go barekiši ba Bamidiane. Barekiši bao ba ile ba tšea Josefa ba mo iša nageng ya kgole le ga gabo ya Egipita moo a ilego a rekišwa gape go Potifara e lego molaodi wa bahlapetši. Bophelo bja Josefa bo ile bja fetoga go sa letelwa. E be e le ngwana yo a ratwago ke tatagwe gomme a feleletša e le lekgoba la Egipita!—Gen. 39:1.

4. Ke mathata a fe a go swana le a Josefa ao re ka kopanago le ona?

4 Beibele e re “ditiragalo tšeo di sa letelwago di [re] wela ka moka.” (Mmo. 9:11) Ka dinako tše dingwe re kopana le mathata ao a “tlwaelegilego bathong” goba mathata ao a welago batho ka moka. (1 Bakor. 10:13) Goba re ka tlaišetšwa feela gore re barutiwa ba Jesu. Ka mohlala, re ka kwerwa, ra ganetšwa goba ra tlaišwa ka baka la tumelo ya rena. (2 Tim. 3:12) Go sa šetšwe mathata a gago, Jehofa a ka go thuša go atlega. Jehofa o thušitše Josefa bjang go atlega?

Jehofa o ile a thuša Josefa gore a atlege le ge a be a rekišitšwe gore e be lekgoba la Potifara kua Egipita (Bona serapa 5)

5. Potifara o ile a phetha ka gore’ng ka katlego ya Josefa? (Genesi 39:2-6)

5 Bala Genesi 39:2-6. Potifara o ile a lemoga gore Josefa ke mofsa yo a nago le bokgoni e bile o šoma ka thata. O be a tseba le lebaka la seo. Potifara o ile a lemoga gore “Jehofa o be a atlegiša se sengwe le se sengwe seo [Josefa] a bego a se dira.” b Mafelelong, Moegipita yo o ile a bea Josefa gore a okamele ntlo ya gagwe. O ile a ba a gafela dilo ka moka tšeo di lego ka ntlong ya gagwe diatleng tša Josefa. Mafelelo e bile afe? Jehofa o ile a šegofatša ntlo ya Potifara.

6. Josefa a ka ba a ile a ikwa bjang ka boemo bja gagwe?

6 Leka go ipea boemong bja Josefa. Ke eng seo a bego a se nyaka go feta dilo ka moka? Na o be a nyaka gore Potifara a bone gore o šoma ka thata gomme a mo putse? Go ka direga gore seo a bego a se nyaka kudu e be e le gore a lokollwe gomme a boele go tatagwe. Go sa šetšwe maemo ka moka ao a bego a na le ona ka ntlong ya Potifara, Josefa e be e le lekgoba la monna yo a sa hlankelego Jehofa. Jehofa ga se a dira gore Potifara a lokolle Josefa. Le gona, boemo bja Josefa bo be bo tlo mpefala.

GE BOEMO BO THOMA GO MPEFALA

7. Ke bjang boemo bja Josefa bo ilego bja mpefala le go feta? (Genesi 39:14, 15)

7 Genesi kgaolo 39 e re botša gore mosadi wa Potifara o be a kgahlwa ke Josefa e bile ka dinako tše dintši a mo goketša gore a robale le yena. Ka dinako ka moka Josefa o be a gana go robala le yena. Mafelelong o ile a galefela Josefa moo a ilego a mo latofatša ka gore o nyaka go mo kata. (Bala Genesi 39:14, 15.) Ge Potifara a ekwa ka se o ile a lahlela Josefa kgolegong ka mengwaga e mentši. (Gen. 39:19, 20) Kgolego yeo e be e le bjang? Lentšu la Seheberu leo Josefa a le dirišitšego e le “kgolego” le ka bolela “tanka” goba “mokoti” go bontšha gore lefelo leo a bego a le go lona e be e le leswiswi e bile a se na kholofelo. (Gen. 40:15.) Beibele e re botša gape gore maoto a gagwe a be a tlemilwe ka ditlemo e bile molala wa gagwe o tlemilwe ka ditšhipi. (Ps. 105:17, 18) Boemo bja Josefa bo be bo mpefala le go feta. O thomile e le lekgoba leo le tshepagalago ke moka ka morago a ba mogolegwa wa tlasana.

8. Ke’ng seo re ka kgodišegago ka sona ge mathata a rena a dutše a mpefala?

8 Na o ile wa ikhwetša o le boemong bjo bo mpefalago le ge o dutše o rapela? Seo se ka direga. Jehofa ga a thibele gore mathata ao a re welago mo lefaseng le la Sathane a se ke a direga. (1 Joh. 5:19) Eupša re ka kgodišega ka se: Jehofa o tseba mathata ao o kopanago le ona e bile o na le taba le wena. (Mat. 10:29-31; 1 Pet. 5:6, 7) Go oketša moo, o tshepišitše gore: “Le ka mohla nka se ke ka go tlogela le ge e le go go lahla.” (Baheb. 13:5) Jehofa a ka go thuša go kgotlelela mathata le ge o bona okare a ka se fele. A re bone gore o thušitše Josefa bjang.

Jehofa o be a na le Josefa ge a be a le kgolegong le ge a be a beilwe gore a hlokomele bagolegwa ba bangwe ka moka (Bona serapa 9)

9. Ke’ng seo se bontšhago gore Jehofa o be a na le Josefa ge a be a le kgolegong? (Genesi 39:21-23)

9 Bala Genesi 39:21-23. Le mo nakong e thata ya ge Josefa a le kgolegong, Jehofa o ile a dira gore a atlege. Bjang? Ge nako e dutše e eya, mohlankedi yo mogolo o ile a thoma go tshepa Josefa le go mo hlompha go swana le ge Potifara a ile a dira bjalo. Go se go ye kae, mohlankedi yo mogolo o ile a bea Josefa gore a hlokomele bagolegwa ba bangwe. Ge e le gabotse Beibele e re “mohlankedi yo mogolo wa kgolego o be a sa hlokomele selo seo se bego se gafetšwe seatleng sa gagwe.” Josefa o ile a ba le mošomo wo a ka o dirago. Ruri seo se be se sa letelwa! Go tla bjang gore mogolegwa yo a latofatšwago ka go leka go kata mosadi wa mohlankedi yo mogolo wa kgoro a newe boikarabelo bjo bogolo ka tsela ye? Karabo re e hwetša go Genesi 39:23 yeo e rego “Jehofa o be a na le Josefa e bile Jehofa o be a mo atlegiša go tšeo a bego a di dira.”

10. Hlalosa gore ke’ng seo se ka bago se ile sa dira gore Josefa a se ke a ikwa a atlegile dilong ka moka.

10 Leka gape go ipea boemong bja Josefa. Ka morago ga go latofatšwa ka maaka le go išwa kgolegong, na o nagana gore o be a ikwa a atlegile dilong ka moka? Ke eng seo Josefa a bego a se nyaka go feta dilo ka moka? Na e be e le gore mohlankedi yo mogolo wa kgolego a mo lebelele gabotse? Go ka direga gore selo se segolo seo Josefa a bego a se nyaka e be e le go lokollwa kgolegong. E bile o ile a bolela le mogolegwa yo mongwe yo a bego a le kgauswi le go lokollwa gore a mmolelele le Farao gore a mo lokolle moo kgolegong. (Gen. 40:14) Eupša monna yoo ga se a ka a bolela le Farao ka yona nako yeo. Se se ile sa dira gore Josefa a dule kgolegong mengwaga e mengwe e mebedi. (Gen. 40:23; 41:1, 14) Lega go le bjalo, Jehofa o ile a tšwela pele a atlegiša ditsela tša gagwe. Bjang?

11. Ke bokgoni bofe bjo bo kgethegilego bjo Jehofa a ilego a bo nea Josefa, gona se se ile sa thuša bjang gore morero wa Jehofa o phethagale?

11 Ge Josefa a be a sa le kgolegong Jehofa o ile a dira go Kgoši ya Egipita e be le ditoro tše pedi tšeo di bego di e tshwenya. Farao o be a nyaka gore tseba seo se bolelwago ke ditoro tšeo. Ge kgoši e ekwa gore Josefa o kgona go hlatholla ditoro, e ile ya kgopela gore a bitšwe. Josefa o ile a kgona go hlatholla ditoro tšeo ka thušo ya Jehofa ke moka a kgahla Farao ka keletšo e šomago yeo a mo neilego yona. Farao o ile a bona gore Jehofa o thuša Josefa, ke moka a mmea gore a hlokomele dijo tša naga ya Egipita ka moka. (Gen. 41:38, 41-44) Ka morago go ile gwa wa tlala e kgolo nageng ya Egipita le ya Kanana e lego naga yeo ba lapa la bo Josefa ba bego ba dula go yona. Ga bjale Josefa o be a le boemong bjo bobotse bja go phološa lapa la gabo leo Mesia a bego a tla tšwelela go lona.

12. Jehofa o atlegišitše bjang dilo tšeo Josefa a bego a di dira?

12 Nagana ka dilo tšeo di sa tlwaelegago tšeo di diregilego bophelong bja Josefa. Ke mang a dirilego gore Potifara a tshepe Josefa, e lego lekgoba leo le sa rego selo? Ke mang a dirilego gore mohlankedi yo mogolo wa kgolego a rate Josefa le ge e be e le mogolegwa wa tlasana? Ke mang a dirilego go Farao a be le ditoro tšeo di mo tshwenyago ke moka a nea Josefa bokgoni bja go di hlatholla? Ke mang a thušitšego Farao gore a kgethe Josefa gore e be mohlokomedi wa dijo kua Egipita? (Gen. 45:5) Go molaleng gore Jehofa ke yena a bego a atlegiša dilo ka moka tšeo Josefa a bego a di dira. Le ge bana babo Josefa ba be ba nyaka go mmolaya, Jehofa o ile a fetola boemo bjoo gore a tle a kgone go phethagatša morero wa gagwe.

JEHOFA O DIRA GORE O ATLEGE

13. Na Jehofa o tsena ditaba gare ka mehla ge re kopana le mathata? Hlalosa.

13 Re ithuta eng pegong ya Josefa? Na ka mehla ge re kopana le mathata Jehofa o tsena ditaba gare? Na o dira gore maemo ka moka ao re kopanago le ona bophelong a feleletše a dira gore dilo di re sepelele gabotse? Aowa, Beibele ga e rute seo. (Mmo. 8:9; 9:11) Eupša seo re se tsebago ke gore ge re kopana le mathata, Jehofa o a tseba ka ona e bile o a re kwa ge re mo kgopela thušo. (Ps. 34:15; 55:22; Jes. 59:1) Go oketša moo, Jehofa a ka re thuša gore e kgone go kgotlelela mathata a rena ka katlego. Bjang?

14. Jehofa o re thuša bjang ge re na le mathata?

14 Tsela e nngwe yeo Jehofa a re thušago ka yona ke ka go re homotša le go re kgothatša ka nako ya maleba. (2 Bakor. 1:3, 4) Se se ile sa diragalela Eziz, e lego ngwanabo rena wa kua Turkmenistan yo a ilego a ahlolelwa mengwaga e mebedi kgolegong ka lebaka la tumelo ya gagwe. O re: “Ka letšatši leo ke bego ke eya kgorong ya tsheko ka lona, ngwanabo rena yo mongwe o ile a mpalela Jesaya 30:15 yeo e rego: ‘Le tla ba le matla ge le dula le sa tshwenyege gomme le botega.’ Temana ye e nthuša gore ke dule ke išitše maswafo fase le go tshepa Jehofa dilong ka moka. Go dula ke naganišiša ka temana ye go ile gwa nthuša ge ke be ke le kgolegong.” Na o ka nagana ka nako yeo Jehofa a ilego a go thuša bophelong bja gago ka go go nea khomotšo le kgothatšo nakong ya ge o be o di hloka kudu?  

15-16. Ke’ng seo phihlelo ya Tori e go rutago sona?

15 Gantši ga re kgone go bona kamoo Jehofa a re thušago ka gona ge re na le mathata go fihlela a fela. Kgaetšedi yo a bitšwago Tori o dumelelana le seo. Morwa wa gagwe e lego Mason o be a na le bolwetši bja kankere ka mengwaga e tshelelago go fihlela a hlokofala. Tori o ile a kwa bohloko kudu. O re: “Bjo ke bohloko bjo bogolo kudu bjo ke ilego ka bo kwa bjalo ka mma.” O oketša ka gore: “Ke kgodišegile gore batswadi ba bangwe ba tla dumela gore go bohloko kudu go bona ngwana wa gago a tlaišega.”

16 Le ge Tori a ile a kwa bohloko kudu ge a bona ngwana wa gagwe a tlaišega, ka morago o ile a nagana kamoo Jehofa a ilego a mo thuša go kgotlelela ka gona. O re: “Ge ke nagana ka nako yeo ke kgona go bona kamoo Jehofa a ilego a nthuša go kgotlelela ka gona ge ngwana wa ka a be a babja. Ka mohlala, bana babo rena le dikgaetšedi ba be ba kgona go tšea leeto la diiri tše pedi go ya sepetlele go ya go bona Mason le ge a be a babja kudu. Go be go dula go na le motho yo a ikemišeditšego go re thekga. Le gona bana babo rena le dikgaetšedi ba be ba re thuša ka dilo tšeo re di hlokago. Le ka dinako tše thata kudu re be re dula re na le dilo tšeo re di hlokago. Jehofa o ile a nea Tori le Mason seo ba bego ba se hloka gore ba kgone go kgotlelela.—Bona lepokisi leo le rego “ Jehofa o ile a re nea seo re bego re se hloka.”

O SE KE WA LEBALA DILO TŠEO JEHOFA A DI DIRILEGO GORE A GO THUŠE

17-18. Ke’ng seo se tla re thušago gore re bone le go leboga gore Jehofa o a re thuša nakong ya ge re na le mathata? (Psalme 40:5)

17 Bala Psalme 40:5. Morero wa motho yo a namelago thaba ke gore a fihle ka godimo ga yona. Eupša go na le mafelo a mantši ao a felago a ema go ona gore a thabele dilo tše dibotse tšeo a di bonago. Ka mo go swanago, ka mehla iphe nako ya go nagana kamoo Jehofa a go thušago gore o atlege le ge o kgotleletše mathata. Letšatši le lengwe le lengwe ge le sobela, ipotšiše gore: ‘Jehofa o nthušitše bjang lehono, le ge bothata bjo ke lebeletšanego le bjona bo sa tloge, Jehofa o nthuša bjang gore ke bo kgotlelele?’ Bona ge eba go na le selo setee seo o ka se šupago seo se bontšhago gore Jehofa o dira gore o atlege.

18 Ke nnete gore o ka ba o rapelela gore bothata bjo o nago le bjona bo fele. Seo se a kwešišega e bile ke ka mokgwa woo go swanetšego gore go be ka gona. (Bafil. 4:6) Eupša re swanetše go lemoga le ditšhegofatšo tšeo re nago le tšona gona bjale. Le gona, Jehofa o re tshepiša gore o tla re nea matla le go re thuša go kgotlelela. Ka mehla dula o leboga gore Jehofa o a go thekga. Ke moka o tlo kgona go bona gore Jehofa o go thuša gore o atlege go swana le ge a ile a thuša Josefa nakong ya ge a be a na le mathata.—Gen. 41:51, 52.

KOPELO 32 Dula o Botegela Jehofa!

a Ge re kopana le mathata a magolo go ka no bonagala e ka Jehofa ga a re thuše. Re ka no nagana eka o re thuša fela ge re se na mathata. Eupša dilo tšeo di ilego tša direga bophelong bja Josefa, di re ruta thuto e bohlokwa kudu. Le ge re na le mathata a magolo, Jehofa a ka re thuša gore re atlege. Sehlogo se se tlo re thuša go bona gore o dira seo bjang.

b Go ditemana tše mmalwa, Beibele e hlalosa ka tsela yeo bophelo bja Josefa bo bego bo fetofetoga ka yona ge e be e le lekgoba eupša go ka direga gore dilo tše di diregile ka mengwaga e mmalwa.