Denar in moralne vrednote – pouk iz preteklosti

SEDMEGA aprila 1630 je približno 400 ljudi v štirih ladjah odplulo iz Anglije proti Novemu svetu. Mnogi med njimi so bili zelo izobraženi. Drugi so bili uspešni poslovneži. Nekateri so bili celo člani parlamenta. Gospodarstvo v njihovi domovini je bilo v krizi, stanje pa je še poslabšala tridesetletna vojna v Evropi (1618–1648). Tako so zapustili svoj dom, delo in sorodnike ter se podali v neznano, da bi si utrli pot v boljše življenje.

Vendar pa ti ljudje, polni upanja, niso bili le skupina trgovcev, ki so iskali nove priložnosti za zaslužek. Bili so goreči puritanci, ki so bežali pred verskim preganjanjem. * Njihov glavni cilj je bil, da bi ustanovili skupnost, v kateri bi lahko skupaj s svojimi potomci častili Boga in hkrati živeli v obilju, ne da bi jim bilo za to treba kršiti biblijska merila. Kmalu zatem, ko so pripluli v Salem v Massachusettsu, so si ob obali prilastili majhen kos zemlje. Svoj novi dom so poimenovali Boston.

Izziv ostati uravnovešen

John Winthrop, njihov voditelj in poglavar, si je po svojih najboljših močeh prizadeval, da bi vsakdo v tej skupnosti živel v blaginji in bil uspešen. Želel je, da bi ljudje imeli denar in hkrati obdržali moralne vrednote. Vendar se je izkazalo, da je pri tem težko ostati uravnovešen. Ker je pričakoval izzive, je s svojimi tovariši na dolgo in široko razpravljal o vlogi, ki naj bi jo bogastvo imelo v bogovdani skupnosti.

Winthrop je podobno kot drugi voditelji puritancev menil, da samo po sebi še ni narobe, če si človek prizadeva za bogastvo. Po njegovem mnenju naj bi si bogastvo pridobival predvsem zato, da bi lahko drugim pomagal. Torej bolj ko bi bil človek bogat, več dobrega bi lahko storil. Zgodovinarka Patricia O’Toole opaža: »Le malo je bilo stvari, ki so puritance bolj vznemirjale kot bogastvo. Po eni strani je bil to zanje dokaz Božjega blagoslova, po drugi strani pa močna skušnjava, da  bi podlegli ponosu [. . .] in drugim grehom nepopolnega telesa.«

Da bi se člani skupnosti ognili grehom, do katerih pride zaradi bogastva in razkošja, jih je Winthrop spodbujal, naj bodo zmerni in se obvladajo. Toda kaj kmalu so se someščani s svojim podjetniškim duhom postavili po robu njegovim poskusom, s katerimi jih je želel navesti na to, da bi bili vdani Bogu in ljubili drug drugega. Winthropu so kljubovali, kadar so menili, da se na določenih področjih preveč vtika v njihovo zasebnost. Nekateri so se začeli zavzemati za to, da bi z volitvami izbrali skupino ljudi, ki bi sprejemala odločitve. Drugi pa so si preprosto izbrali sosednjo državo Connecticut, v kateri bi lahko živeli po svoje.

»Priložnost, blaginja in demokracija,« pravi O’Toolova, »so močno vplivale na življenje massachusetskih puritancev, zato si je vsak prizadeval za lastni uspeh in se pri tem ni zmenil za Winthropovo zamisel o skupni blaginji.« Leta 1649 je Winthrop v starosti 61 let umrl in to skoraj brez prebite pare. Šibka skupnost teh puritancev je navkljub mnogim težavam sicer preživela, vendar pa se Winthropove sanje niso nikoli uresničile.

Iskanje se nadaljuje

Idealistični pogled na boljši svet, ki ga je imel John Winthrop, ni umrl skupaj z njim. Vsako leto se na stotisoče ljudi odseli iz Afrike, Jugovzhodne Azije, Vzhodne Evrope in Južne Amerike v upanju, da bodo našli boljše življenje. Nekateri med njimi se za to odločijo zaradi množice novih knjig, seminarjev in spletnih strani, ki vsako leto obljubljajo, da poznajo ključ do bogastva. Brez dvoma mnogi še vedno skušajo obogateti in pri tem upajo, da ne bodo poteptali moralnih vrednot.

Odkrito rečeno pa so mnogi pri tem neuspešni. Vse prevečkrat se namreč zgodi, da tisti, ki želijo obogateti, na oltarju bogastva navsezadnje žrtvujejo svoja načela in včasih celo svojo vero. Zato se morda upravičeno sprašujete: »Ali je lahko pravi kristjan hkrati tudi bogat? Ali bo kdaj obstajala družba bogovdanih ljudi, ki bodo živeli v obilju in po visokih moralnih vrednotah?« Kot bomo videli v naslednjem članku, na ti vprašanji odgovarja Biblija.

[Podčrtna opomba]

[Navedba vira slike na strani 3]

Ladje: The Complete Encyclopedia of Illustration/J. G. Heck; Winthrop: Brown Brothers