Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ribarjenje ljudi v Egejskem morju

Ribarjenje ljudi v Egejskem morju

Ribarjenje ljudi v Egejskem morju

EGEJSKO morje, s celinskim delom Grčije na severu in zahodu, otokom Kreto na jugu in Turčijo na vzhodu, pokriva ogromno področje vzhodnega Sredozemlja. Ta zibelka nekaterih velikih zgodnjih civilizacij je posejana z otoki in otočki. Grobe poteze otokov, na katerih je peščica raztresenih belih hišk, ki se bleščijo v soncu, so nekega pesnika navdihnile, da je otoke primerjal s »kamnitimi konji z bujno grivo«.

Ne preseneča, da so ti otoki postali ena najbolj priljubljenih turističnih atrakcij na svetu! Njihova naravna lepota je poudarjena še z odličnimi lastnostmi moških in žensk, ki tam živijo in delajo. Ti ljudje, stvarni in gostoljubni, a kljub temu neodvisni, dajejo edinstvenosti tega področja poseben pečat.

Mnogi otočani se preživljajo z ribarjenjem v vodah Egejskega morja. Vendar pa na tem področju rojeva obilne sadove še ena vrsta pomembnega »ribarjenja«. ‚Ribiči ljudi‘, evangelizatorji dobre novice o Božjem kraljestvu, po egejskih otokih pridobivajo krščanske učence. (Matevž 4:18, 19SSP; Lukež 5:⁠10)

Pred kakimi 19 stoletji so egejske otoke obiskali krščanski evangelizatorji. Okoli 56. leta n. š. se je apostol Pavel, ko se je vračal s svojega tretjega misijonarskega potovanja, za kratek čas ustavil na otokih Lesbos, Hios, Samos, Kos in Rodos. Pavel, ki je bil vedno goreč oznanjevalec, je gotovo oznanjal tudi nekaterim otočanom. (Dejanja 20:14, 15, 24; 21:1, 2) Zatem ko je dve leti prebil v ječi v Rimu, je zelo verjetno obiskal Kreto ter tam sodeloval v krščanski dejavnosti. Proti koncu prvega stoletja je bil apostol Janez »zavoljo besede Božje in pričevanja Jezusovega« pregnan na otok Patmos. (Razodetje 1:9) Kako današnji oznanjevalci dobre novice shajajo na teh otokih?

Nagrajujoče oznanjevalske akcije

Oznanjevati po teh otočjih je težko in zahtevno. Zahteva veliko truda in samopožrtvovalnosti. Nekaj otokov je zelo odmaknjenih. Do nekaterih od teh vozijo ladje ali letala le občasno, do drugih, še posebej v zimskem času, pa sploh ne vozijo. Morje utegne biti razburkano, še posebej, kadar piha meltemia, sezonski močni severni veter. Poleg tega so vasi na mnogih otokih odročne in težko dostopne, saj so prašne makadamske ceste velikokrat komaj prevozne. Do nekaterih vasi se da priti le z majhnimi čolni.

Vzemimo za primer otok Ikaria. Tam v majhni občini 11 oznanjevalcev kraljestvene dobre novice ne uspe obdelati vseh vasi na otoku in bližnjih otočkih. Tako priskočijo na pomoč krščanski bratje in sestre s Samosa ter oznanjajo ljudem na Ikarii kot tudi na otokih Fournoi, Patmos in Lipsos. Nedavno so Priče med dvodnevno akcijo uspeli oddati 650 revij, 99 brošur in 25 knjig, ki govorijo o biblijskih temah! Bili so presenečeni, ko so srečali ljudi, ki sploh niso vedeli, kdo je Jehova, ljudi, ki so jih prosili, naj ostanejo in jih še več poučijo iz Biblije. Neka gospa je eni izmed Prič takole dejala: »No, sedaj odhajate. Toda jaz imam še veliko vprašanj glede Biblije. Kdo mi bo pomagal?« Krščanska sestra ji je obljubila, da bo njeno zanimanje spremljala po telefonu, in tako tudi pričela biblijski pouk.

Ko je Ikario obiskal potujoči nadzornik, je organiziral, da v enem koncu tedna oznanijo kraljestveno novico po vsem otoku. Za pomoč je prosil še kakih 30 kraljestvenih oznanjevalcev s Samosa. Ti gostujoči bratje in sestre so si morali sami plačati dve nočitvi v hotelu ter najem osebnih avtomobilov in terenskih vozil. Že dva dni je močno deževalo in za konec tedna so napovedovali slabo vreme. Toda niso dovolili, da bi jih to zadržalo, ampak so se spomnili besed iz Propovednika 11:4: »Kdor pazi na veter, ne bo sejal, in kdor gleda na oblake, ne bo žel.« Navsezadnje se je vreme le nekoliko izboljšalo in potem ko so bratje in sestre svoje pomembno sporočilo razglasili po vsem otoku, so se vrnili domov srečni in zadovoljni.

Šestnajst oznanjevalcev, ki živijo na otoku Andros, se je zelo potrudilo, da so dobro novico oznanili po vsem otoku. Ko sta dva brata prišla do neke odročne vasice, sta bila odločena pričevati vsem njenim prebivalcem. Z ljudmi sta govorila na njihovih domovih, po ulicah in na poljih. Obiskala sta celo policijsko postajo in tam pustila literaturo. Bila sta prepričana, da sta govorila že z vsemi v vasi, zato sta se pripravljala na odhod. Ravno ko sta zapuščala glavni trg, sta videla prihajati grškega pravoslavnega duhovnika. Ko sta ugotovila, da njemu še nista pričevala, sta mu ponudila majhno publikacijo, ki jo je z veseljem sprejel. Zdaj sta bila povsem prepričana, da pri svojem oznanjevalskem prizadevanju nista nikogar prezrla!

Pravijo, da je Gavdos (ali Kavda), otoček, ki leži pod Kreto in na katerem je samo 38 prebivalcev, najjužnejša točka Evrope. (Dejanja 27:16) Neki potujoči nadzornik in njegova žena, skupaj s še dvema zakoncema, sta tam oznanjevala tri dni. Da bi prihranili denar, so spali v šotoru. Vse otočane so seznanili z dobro novico in bili so veseli, da tamkajšnji prebivalci nimajo nikakršnih predsodkov. O Jehovovih pričah še niso ničesar slišali, ne dobrega ne slabega. Domačini in med njimi tudi duhovnik so sprejeli 19 knjig in 13 brošur. Ko so se Priče potem z majhnim čolnom vračali na Kreto, je morje postalo razburkano in njihovo življenje je bilo v nevarnosti. »Zahvalili smo se Jehovu, da smo prišli domov živi, poleg tega pa smo ga tudi poveličevali, ker nam je dovolil izkazati čast njegovemu imenu v tem najjužnejšem delu Evrope,« so dejali.

Patmos je otok, kjer je apostol Janez napisal zadnjo biblijsko knjigo, Razodetje. Vse do pred kratkim na Patmosu ni bilo nobene Jehovove priče. Bratje s Samosa so na tem otoku skrbno organizirali oznanjevalsko akcijo. Vedeli so, da lahko pričakujejo silovito nasprotovanje, saj je otok utrdba grške pravoslavne cerkve. Dve sestri sta predstavljali dobro novico neki gospe in ta ju je povabila v svoj dom. Njen mož je nenehno spraševal, kdo ju je poslal k njima. Ko sta pojasnili, da obiskujeta vse hiše, ju je zopet vprašal: »Ali vaju res ni sem poslal kak sosed?« Žena, ki je za Jehovove priče slišala, ko je bila v Zairu, je kasneje sestrama pojasnila, kaj se je pripetilo tistega jutra. Dejala je: »Molila sem k Jehovu, kot sem to počela že prejšnje dni, da bi na otok poslal nekaj Prič. Mož se mi je smejal. Ko sem vaju zagledala pri vratih, sem bila presenečena in prav tako tudi mož. Zato vaju je kar naprej spraševal, kdo vaju je poslal k nama domov.« Sestra je z gospo nemudoma začela preučevati Biblijo. Deset mesecev sta preučevali po telefonu, pa čeprav je to stalo veliko denarja, tako za sestro kot za zainteresirano ženo. Žena se je krstila in je sedaj edina Priča na otoku, kjer je pred 1900 leti v osami živel apostol Janez.

»Ribarjenje« v pristaniščih

Vsako poletje se v številnih pristaniščih egejskih otokov ustavijo turistične ladje, ki pripeljejo mnogo dopustnikov. Tako imajo Jehovove priče enkratno priložnost, da pridejo v stik z ljudmi mnogih narodnosti in jezikov. Občine hranijo v zalogi biblijsko literaturo v veliko različnih jezikih in oznanjevalci oddajo turistom na tisoče revij. Nekatere turistične ladje se vsak teden ustavijo v istih pristaniščih, kar je za brate in sestre odlična priložnost, da opravijo ponovne obiske in celo vodijo biblijske pouke z nekaterimi člani ladijskih posadk.

Poleti leta 1996 je neka sestra, polnočasna oznanjevalka na Rodosu, oznanjevala mladeniču z Jamajke, ki je delal na turistični ladji, ki se je vsak petek ustavila v tamkajšnjem pristanišču. Naslednji petek ga je povabila, naj obišče območno zborovanje, ki bo potekalo na otoku. Pionirka mu je, z angleško Biblijo v roki, pomagala razumeti nekatere od biblijskih resnic, predstavljene na programu. Na mladeniča sta ljubezen in toplina Prič na zborovanju naredili močan vtis. Naslednji petek je na ladjo povabil dva pionirja. S sabo sta vzela literaturo v angleščini in španščini. Svoji oznanjevalski torbi sta spraznila v manj kot eni uri! Mladi Jamajčan je vse do konca poletja vsak petek preučeval Biblijo. Naslednje poletje se je vrnil, pripravljen znova preučevati. Tokrat pa se je odločil zamenjati službo, tako da bi lahko duhovno napredoval. Potem je zopet odšel. Kako srečni so bili bratje in sestre na Rodosu, ko so zvedeli, da se je ta mladenič na začetku leta 1998 krstil!

Loviti »ribe«, ki se selijo

Egejsko morje slovi po tem, da je bogato z ribami, ki se selijo, kot so sardele in mečarice. Te prečkajo morje ter končajo v mrežah izkušenih ribičev. Podobno tudi kraljestveni oznanjevalci najdejo mnogo sprejemljivih src med imigrantskimi delavci, ki so se v Grčijo preselili iz mnogih vzhodnoevropskih držav.

Rezi je bila stara deset let, ko je na straneh Stražnega stolpa in Prebudite se! prvič brala o Jehovu in njegovih namenih. To je bilo v Albaniji. Tri leta kasneje se je z družino preselila na otok Rodos. Nekega dne je molila k Jehovu, naj ji v njenem novem domu pomaga najti njegovo ljudstvo. Naslednjega dne je Rezin oče prišel domov s tistima znanima revijama, Stražni stolp in Prebudite se!, katerih se je Rezi zelo razveselila. Prišla je v stik s sestro, ki je dala očetu reviji, in kmalu začela preučevati iz knjige Spoznanje, ki vodi v večno življenje. Občasno je želela v istem dnevu preučevati kar trikrat! Po dveh mesecih je postala nekrščena oznanjevalka in marca 1998 se je pri 14 letih krstila. Tega istega dne je začela pomožno pionirati in se šest mesecev kasneje prijavila za redno pionirko ali polnočasno strežnico.

Brat z otoka Kos je preučeval z nekaterimi ljudmi iz Rusije. Ko jih je vprašal, ali imajo kake prijatelje, ki bi radi preučevali Biblijo, so ga odpeljali k nekemu paru iz Armenije, Leonidasu in njegovi ženi Ofeliji, ki sta živela v vasici, oddaljeni kakih 30 kilometrov. Brate je čakalo presenečenje. Armenski par je pokazal torbo, polno armenske in ruske biblijske literature, ki jo je izdala Watch Tower Society! Pojasnila sta, da sta preučevala Biblijo z Jehovovimi pričami in toliko napredovala, da sta postala nekrščena oznanjevalca. Zaradi političnih prevratov in ekonomskih težav sta morala zapustiti domovino. Takoj ko sta prispela na Kos, sta začela preučevati z Leonidasovo materjo in sestro, ki sta bili že prej tam. Priče so kar naenkrat morali voditi tri nove biblijske pouke – z Ofelijo, z Leonidasom ter z njegovo materjo in sestro. Bratje so morali z motorjem trikrat na teden v vsako smer prepotovati po 30 kilometrov. Leonidas in njegova žena sta se čez nekaj mesecev krstila. Krajevni bratje so bili za svojo požrtvovalnost zares nagrajeni!

Jehova povzroča rast

Očitno je, da Jehova blagoslavlja neutrudno prizadevanje prek 2000 dejavnih kraljestvenih oznanjevalcev na teh egejskih otokih. Sedaj je tam 44 občin in 25 skupin Jehovovih prič. Sedemnajst od teh skupin je tujejezičnih, ker je Jehovova volja, da »se rešijo vsi ljudje in pridejo do spoznanja resnice«. (1. Timoteju 2:4) Poleg tega si 13 posebnih pionirjev povečano prizadeva priti do še mnogo več ljudi na teh odročnih področjih.

Egejsko morje je že stoletja središče kulturnega razvoja in trgovanja. V zadnjih desetletjih je postalo priljubljeno področje stotinam tisočev turistov. Toda še pomembnejše je, da ‚ribiči ljudi‘, kraljestveni oznanjevalci, najdejo na teh otokih mnogo odkritosrčnih ljudi, željnih hvaliti Jehova. Vsi skupaj se na veličasten način odzivajo na preroško povabilo: »Dajo naj slavo GOSPODU in hvalo njegovo naj oznanjajo po otokih.« (Izaija 42:⁠12)

[Zemljevid na strani 22]

(Lega besedila – glej publikacijo)

Egejsko morje

GRČIJA

Lesbos

Hios

Samos

Ikaria

Fournoi

Patmos

Kos

Rodos

Kreta

TURČIJA

[Slika na strani 23]

Otok Lesbos

[Slika na strani 24]

Otok Patmos

[Slika na strani 24]

Otok Kreta