Vzroki za krivico

PRED skoraj dva tisoč leti je Sveto pismo presenetljivo natančno opisalo značilnosti ljudi v naših dneh. Tam piše, da »bodo v zadnjih dneh nastopili kritični časi, v katerih bo težko živeti. Ljudje bodo namreč ljubili sebe in denar, [. . .] bodo nehvaležni, nezvestovdani, brez vsakršne naravne naklonjenosti, nepripravljeni za kakršen koli dogovor, [. . .] brez ljubezni do dobrega, izdajalci, svojeglavi, prevzetni, ljubili bodo užitke namesto Boga.« (2. Timoteju 3:1–4)

Le redki bodo zanikali, da postajajo te negativne lastnosti v našem času vse običajnejše. Kažejo se v mnogih oblikah, med drugim v pohlepu, predsodkih, antisocialnem vedenju, korupciji in velikanskih ekonomskih razlikah. Poglejmo si vsako od teh področij posebej.

POHLEP. Po svetu poznajo slogane, kot sta »Pohlep je koristen« in »Pohlep je nekaj dobrega«. Vendar je to laž. Pohlep je škodljiv! Pogosto je razlog za računovodske prevare, zavajajoče investicijske sheme ter lahkomiselno dajanje in najemanje posojil. Posledice, denimo finančni propad, prizadenejo številne ljudi. Priznati je sicer treba, da so nekatere žrtve tudi same pohlepne. Vendar pa so druge delavni ljudje, ki morda zaradi pohlepa drugih izgubijo svoj dom in pokojnino.

PREDSODKI. Ljudje, ki imajo predsodke, druge sodijo nepravično in jih celo zapostavljajo zaradi etničnega porekla, barve kože, spola, družbenega položaja ali religije. Odbor Združenih narodov je denimo odkril, da je v eni od južnoameriških držav neka ženska umrla v bolnici, ker je bila zaradi svojega etničnega porekla in družbenoekonomskega položaja v neki drugi ustanovi žrtev diskriminacije. Včasih so predsodki tako hudi, da pripeljejo celo do tako strašanskih krivic, kot sta etnično čiščenje in genocid.

ANTISOCIALNO VEDENJE. V kratkem pregledu knjige Handbook of Antisocial Behavior piše: »Zaradi antisocialnega vedenja vsako leto razpade na desettisoče družin, se uniči na stotisoče življenj in gre v nič na milijone dolarjev vredna lastnina. Nasilje in agresija sta v naši družbi tako razširjena, da ne bi bilo nič nenavadnega, če v prihodnosti zgodovinarji konca dvajsetega stoletja ne bi označili za ‚vesoljsko dobo‘ ali ‚informacijsko dobo‘, temveč za ‚antisocialno dobo‘ – dobo, v kateri se družba bojuje sama proti sebi.« Od leta 1997, ko je bila knjiga izdana, se na tem področju ni prav nič spremenilo.

 KORUPCIJA. V poročilu glede korupcije v Republiki Južni Afriki je omenjeno, da je bilo v sedemletnem obdobju od 25,2 milijarde južnoafriških randov (takrat 4 milijarde ameriških dolarjev), ki jih je v eni od pokrajin dobil oddelek za zdravstvo, nepravilno porabljenih dobrih 81 odstotkov. V časopisu The Public Manager je pisalo, da denarja, ki »bi ga v pokrajini morali porabiti za vzdrževanje bolnic, klinik in zdravstvenih domov«, niso porabili v ta namen.

VELIKANSKE EKONOMSKE RAZLIKE. Kot je pisalo v reviji Time, je leta 2005 skoraj 30 odstotkov britanskega letnega prihodka »šlo v žep 5 odstotkov najbogatejših ljudi«. Medtem je, kot je še pisalo v isti reviji, preko Atlantika »več kot 33 odstotkov ameriških prihodkov šlo v žep 5 odstotkov najbogatejših ljudi«. Po svetu okoli 1,4 milijarde ljudi živi z 1,25 ameriškega dolarja ali manj na dan in zaradi revščine dnevno umre 25.000 otrok.

Ali bo krivica kdaj odpravljena?

Leta 1987 si je v Avstraliji takratni predsednik vlade zastavil za cilj, da do leta 1990 ne bo več noben avstralski otrok živel v revščini. To se še do danes ni uresničilo. Pravzaprav je predsednik vlade kasneje obžaloval, da je bil v svojih besedah tako določen.

Zares, ne glede na to, kako bogat ali vpliven je kakšen posameznik, je še vedno samo človek in ne more odpraviti krivice. Celo ljudje na oblasti doživljajo krivico, se postarajo in umrejo. Tako je, kot piše v naslednjih svetopisemskih vrsticah:

»Ni mu [človeku] dana oblast, da usmerja svoje korake.« (Jeremija 10:23)

»Ne zaupajte dostojanstvenikom, niti kateremu koli drugemu človeku, saj pri njem ni rešitve!« (Psalm 146:3)

Če si bomo ti modri izjavi vzeli k srcu, ne bomo razočarani, ko človeška prizadevanja ne bodo obrodila želenih sadov. Ali bi se torej morali enostavno vdati? Nikakor! Kot bomo videli v zadnjem članku tega sklopa, se na obzorju že riše zares pravičen svet. Medtem pa lahko nekaj storimo. Lahko se preiščemo. Vprašajmo se: »Ali bi lahko z drugimi ravnal še bolj pravično? Ali se lahko na nekaterih področjih še izboljšam?« O teh vprašanjih bomo razpravljali v naslednjem članku.

[Slike na straneh 4, 5]

A) Policija na Kitajskem je aretirala moškega, ker je sodeloval pri etničnih izgredih.

B) Plenjenje in uničevanje tuje lastnine v Londonu

C) Skrajna revščina v begunskem taborišču v Ruandi

[Vir slike]

Zgoraj levo: © Adam Dean/Panos Pictures; zgoraj na sredini: © Matthew Aslett/Demotix/CORBIS; zgoraj desno: © David Turnley/CORBIS