Biblijsko gledišče

Ali sta znanost in Biblija združljivi?

»Smisel in veselje pri svojem znanstvenem delu občutim, ko tu in tam odkrijem kaj novega in si rečem ‚Tako je torej Bog to naredil‘.« (HENRY SCHAEFER, PROFESOR KEMIJE)

ZNANOST nam zelo pomaga pri razumevanju narave, saj razkriva red, natančnost in dovršenost, ki v očeh mnogih kažejo na neizmerno inteligenco in moč Boga. Po njihovem mnenju znanost ne odkriva samo podrobnosti iz narave, temveč daje tudi vpogled v Božji um.

Takšno gledišče ima močno podporo v Svetem pismu. V Rimljanom 1:20 piše: »[Božje] nevidne lastnosti, tudi njegova večna moč in božanskost, so namreč jasno razvidne od ustvaritve sveta naprej, saj jih je mogoče spoznati po stvareh, ki jih je naredil.« Podobno Psalm 19:1, 2 pravi: »Nebesa razglašajo Božjo slavo, nebesno prostranstvo pripoveduje o delu njegovih rok. Dan za dnem vrejo iz njih besede in noč za nočjo razkrivajo spoznanje.« Kljub vsem tem čudesom pa narava odkriva samo nekaj vidikov, značilnih za našega Stvarnika.

Omejitve znanosti

Veliko resnic o Bogu znanost ne more pojasniti. Da ponazorimo: znanstvenik morda zna opisati vsako molekulo v čokoladni torti, toda ali lahko njegova analiza pokaže, zakaj je bila torta narejena oziroma za koga? Da bi dobil odgovor na takšni vprašanji – za katera večina ljudi meni, da so pomembnejša – se mora posvetovati s tistim, ki je torto spekel.

Podobno znanost »daje veliko informacij, ki so podkrepljene z dejstvi,« pravi avstrijski fizik in nobelov nagrajenec Erwin Schrödinger, »vendar o stvareh, ki so nam res pri srcu, ki nam res veliko pomenijo, molči kot grob«. Sem po njegovih besedah spadata tudi »Bog in večnost«. Na primer, samo Bog lahko odgovori na vprašanja, kot so: Zakaj obstaja vesolje? Zakaj je na našem planetu obilje življenja, tudi inteligentnega? Če je Bog res vsemogočen, zakaj dopušča hudobijo in trpljenje? Ali obstaja kakšno upanje za tiste, ki so umrli?

Ali je Bog odgovoril na ta vprašanja? Je, in to na straneh Svetega pisma. (2. Timoteju 3:16) Morda se sprašujete: »Kako sem lahko prepričan, da je Biblija res od Boga?« Z znanstvenega gledišča se mora to, kar je v Bibliji zapisano o svetu, ki nas obdaja, skladati z znanstvenimi dejstvi. Torej se morajo Božja stvarjenjska dela in Biblija ujemati. Ali Biblija kaže takšno skladnost? Razmislite o nekaterih primerih.

Znanstveno napredna

Takrat ko se je Biblija pisala, so mnogi verjeli, da zemljo poseljujejo različni bogovi in da ti, ne pa naravni zakoni, usmerjajo sonce, luno, vreme, rodovitnost in drugo. Toda to ni veljalo za staroveške hebrejske Božje preroke. Seveda so vedeli, da Bog Jehova lahko neposredno usmerja naravo in da je to ob določenih priložnostih tudi počel. (Jozue 10:12–14; 2. kraljev 20:9–11) Vendar je John  Lennox, profesor matematike na oxfordski univerzi v Veliki Britaniji, opazil, da tem prerokom »iz enega preprostega razloga ni bilo treba nehati verjeti v [bajeslovne bogove] [. . .], oni namreč tako ali tako niso nikoli verjeli vanje. Pred praznoverjem jih je ščitila vera v edinega pravega Boga, Stvarnika neba in zemlje.«

Kako jih je takšna vera ščitila pred praznoverjem? Pravi Bog jim je odkril, da vesolje deluje po natančnih zakonih oziroma odredbah, ki jih je postavil. Pred več kot 3500 leti je Bog Jehova svojega služabnika Joba vprašal: »Ali poznaš odredbe neba?« (Job 38:33) V sedmem stoletju pr. n. št. je prerok Jeremija pisal o »odredbah glede neba in zemlje«. (Jeremija 33:25)

Torej so lahko vsi, ki so živeli v preteklosti in zaupali zapisom svetopisemskih prerokov, vedeli, da vesolju ne vladajo bajeslovna, muhasta božanstva, temveč logični zakoni. Zato se posamezniki, ki so se bali Boga, niso nikoli klanjali stvaritvam, kot so sonce, luna ali zvezde, niti niso bili zaradi njih praznoverni. (5. Mojzesova 4:15–19) Na Božja dela so gledali kot na nekaj, kar lahko preučujejo, saj razkrivajo modrost, moč in druge lastnosti Boga. (Psalm 8:3–9; Pregovori 3:19, 20)

Tako kot mnogi današnji znanstveniki so bili tudi Hebrejci v preteklosti prepričani, da ima vesolje začetek. V 1. Mojzesovi 1:1 piše: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo.« Prav tako je Bog svojemu služabniku Jobu odkril, da je zemlja »obešena na ničemer« oziroma da lebdi v vesolju. (Job 26:7) In pred več kot 2500 leti je prerok Izaija napisal, da je zemlja krog oziroma krogla. (Izaija 40:22) *

Da, Biblija se glede narave sklada z znanstvenimi resnicami. Pravzaprav sta ti dve področji, Biblija in znanost, več kot združljivi – druga drugo čudovito dopolnjujeta. Če se ne bi menili za katero od njiju, bi si vrata, ki vodijo do poznavanja Boga, pustili zaprta. (Psalm 119:105; Izaija 40:26)

[Podčrtna opomba]

ALI STE SE KDAJ SPRAŠEVALI?

● Kaj nam lahko stvarstvo pove o Bogu? (Rimljanom 1:20)

● Katerih resnic o Bogu znanost ne more pojasniti? (2. Timoteju 3:16)

● Zakaj staroveški preroki, ki so služili pravemu Bogu, niso imeli praznovernega pogleda na stvarstvo? (Jeremija 33:25)

[Poudarjeno besedilo na strani 23]

Vesolju vladajo natančni zakoni – »odredbe glede neba in zemlje«. (JEREMIJA 33:25)