Božje ime na Danskem

VSAKO leto je na tisoče obiskovalcev Kopenhagna presenečenih nad tem, ko na gradovih ter drugih stavbah v mestu in zunaj njega vidijo Božje ime Jehova oziroma njegovo hebrejsko različico יהוה. * Na primer, v središču mesta je na vratih Holmenske cerkve (Holmens Kirke) Božje ime napisano z velikimi zlatimi črkami. Ime se pojavlja tudi v cerkvi na spominski plošči iz leta 1661.

Nekaj korakov stran od Holmenske cerkve stoji okrogli stolp (Rundetårn). Na zunanji strani zidu se Božje ime pojavi z velikimi hebrejskimi črkami kot del zapisa v latinščini. V prevodu se ta zapis glasi: »Naj Jehova usmeri pravi nauk in pravico v srce okronanega kralja Kristijana četrtega.« Kako je prišlo do tega, da je na Danskem Božje ime tako poznano?

Protestantska reformacija in prevajanje Svetega pisma

Eden od pomembnih dejavnikov pri širjenju Božjega imena je bila protestantska reformacija. Evropski reformatorji, kot denimo Martin Luter, Jean Kalvin in Ulrih Zwingli, so resno preučevali Sveto pismo in izvirne jezike, v katerih je napisano – hebrejščino, aramejščino in jezik koine (splošna grščina). Tako so se seznanili z Božjim osebnim imenom. »To ime Jehova [. . .] pripada edinole pravemu Bogu,« je v neki svoji pridigi rekel Martin Luter.

Toda ko je Luter prevedel Sveto pismo v nemščino, se je ravnal po nesvetopisemski tradiciji, tako da je namesto Božjega imena uporabljal naziv »Gospod« ali »Bog«. Kasneje je Luter prosil družabnika Johanna Bugenhagna, naj pripravi izvod njegove  Biblije v pogovorni nemščini, v jeziku, ki so ga govorili na severu Nemčije in na jugu Danske. Bugenhagen je v predgovoru k izdaji iz leta 1541 (prva izdaja je bila objavljena leta 1533) večkrat omenil Božje ime in med drugim zapisal: »Jehova je Božje sveto ime.«

Teolog Hans Paulsen Resen je leta 1604 govoril s kraljem Kristijanom IV. o nekaterih napakah v danskem prevodu Lutrove Biblije. Resen je nato prosil za dovoljenje, da pripravi nov prevod, ki bi temeljil na izvirnih hebrejskih in grških besedilih. Prošnjo so mu odobrili. Resen je v opombi k 1. Mojzesovi 2:4 napisal, da je »Jehova [. . .] Najvišje bitje, edini Gospod«. *

Ko je Božje ime postalo znano, se je začelo pojavljati na javnih krajih. Na primer, Hans Paulsen Resen je leta 1624, zatem ko je postal škof, dal v Bronshojski cerkvi namestiti spominsko ploščo. Na vrhu plošče je v danščini z zlatimi črkami napisano Božje ime, Jehova. Resen je v svojih številnih delih k podpisu dodal še besede »Jehova je priča«.

Proti koncu 18. stoletja je bil nemški prevod Svetega pisma, ki ga je naredil Johann David Michaelis, objavljen v danščini. Tudi v tem Svetem pismu se velikokrat pojavi Božje ime. V 19. stoletju so svetopisemski prevajalci, med katerimi je bil Christian Kalkar, Božje ime vstavili na večino mest, kjer se je pojavljalo v izvirnih besedilih. Nato so leta 1985 Jehovove priče v danščini izdali Sveto pismo – prevod novi svet. Ljubitelji Svetega pisma so bili navdušeni, ko so videli, da se Božje ime dosledno pojavlja na več kot 7000 mestih.

Jezus Kristus je v molitvi k Bogu rekel: »Tvoje ime sem razodel.« (Janez 17:6) In v svoji vzorčni molitvi, ki ji včasih rečemo očenaš, je dejal: »Posvečeno bodi tvoje ime.« (Matej 6:9) In kot kaže danska verska zgodovina, so mnogi vzeli resno te besede.

[Podčrtni opombi]

[Okvir/slika na strani 25]

TYCHO BRAHE IN BOŽJE IME

Danski astronom Tycho Brahe je leta 1597 zapustil svojo rodno deželo, potem ko se je sprl z danskim plemstvom in kraljem Kristijanom IV. Brahe je v poslovilni pesmi Danski v latinščini napisal: »Tujci bodo prijazno ravnali z mano – takšna je Jehovova volja.«

[Slika na straneh 24, 25]

Vrata Holmenske cerkve

[Slika na straneh 24, 25]

Okrogli stolp

[Slika na strani 25]

Hans Paulsen Resen

[Slika na strani 25]

Johann Bugenhagen je uporabil Božje ime v predgovoru k prevodu Lutrove Biblije (1541) v pogovorno nemščino.

[Navedba vira slike na strani 25]

Hans Paulsen Resen in Tycho Brahe: Kobberstiksamlingen, Det Kongelige Bibliotek, København