Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

TV – kradljivec časa?

TV – kradljivec časa?

TV – kradljivec časa?

ČE BI vam kdo ponudil milijon dolarjev, da bi se do konca svojega življenja odpovedali televiziji, ali bi to naredili? Pred nekaj leti so v Združenih državah izvedli anketo, v kateri je 25 odstotkov Američanov reklo, da tega ne bi naredili. V neki drugi anketi so moške spraševali, kaj si najbolj želijo. Večina je dejala, da si želi mir in srečo. Toda na njihovem seznamu želja je bilo to šele na drugem mestu. V svojem življenju so si najbolj želeli televizijski sprejemnik z velikim zaslonom!

Televizija je po vsem svetu nadvse priljubljena. Leta 1931, ko je televizija delala prve korake, je predsednik Ameriškega radijskega združenja dejal: »Razumno je pričakovati, da bo televizijo, ko bo na najvišji stopnji svojega razvoja, gledal praktično ves svet.« Te besede so takrat morda zvenele kot pretiravanje, toda danes temu ni tako. Po ocenah naj bi bilo po vsem svetu 1,5 milijarde televizijskih sprejemnikov, še veliko več pa je gledalcev televizije. Naj vam je všeč ali ne, igra televizija v življenju ljudi pomembno vlogo.

Osupljivo je, koliko časa mnogo ljudi posveti gledanju televizije. Neka nedavno opravljena svetovna raziskava je pokazala, da jo v povprečju gledajo nekaj več kot tri ure dnevno. Severnoameričani jo na dan gledajo štiri ure in pol, na vrhu seznama pa so Japonci s petimi urami dnevno. In teh ur se čez čas precej nabere. Če televizijo gledamo po štiri ure na dan, bomo pri 60. letu starosti pred televizijskim zaslonom presedeli deset let. Toda nihče od nas ne bi želel, da bi na njegovem nagrobniku pisalo: »Tukaj leži naš dragi prijatelj, ki je gledanju televizije posvetil eno šestino svojega življenja.«

Ali ljudje gledajo televizijo ure in ure, ker v tem uživajo? Ni nujno. Mnogi menijo, da za televizijo zapravijo preveč časa in se čutijo krive, ker tega časa niso porabili koristneje. Nekateri zase pravijo, da so »zasvojeni s televizijo«. Seveda človek ne more postati zasvojen s televizijo tako, kot lahko postane zasvojen z narkotiki, vendar obstajajo podobnosti. Zasvojenci veliko časa porabijo za drogo, ki jo uživajo. Kljub temu da želijo ta čas omejiti oziroma opustiti svojo razvado, jim to ne uspe. Za drogo žrtvujejo pomembne družbene in družinske dejavnosti, in ko jo prenehajo jemati, imajo odtegnitvene simptome. Vsi ti simptomi se lahko pojavijo pri ljudeh, ki veliko gledajo televizijo.

»Pojesti preveč medú ni dobro,« je napisal modri kralj Salomon. (Pregovori 25:27) Isto načelo velja za gledanje televizije. Čeprav televizija ponuja veliko dobrih reči, zaradi pretiranega gledanja utegnemo manj časa preživeti z družino, otroci imajo morda težave pri branju in slabši uspeh v šoli. Pretirano gledanje pa tudi lahko prispeva k debelosti. Če pred televizorjem preživite veliko časa, je pametno premisliti, kaj imate od tega. Naš čas je preveč dragocen, da bi ga zapravljali. Modro je tudi razmisliti o tem, kaj gledamo. O tej temi bomo razpravljali v naslednjem članku.