Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Neminljiv čar zlata

Neminljiv čar zlata

Neminljiv čar zlata

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ AVSTRALIJE

GLOBOKO v avstralski pustinji iskalec rud s težkimi koraki stopa po suhi rečni strugi. Opoldansko sonce ga žge v hrbet. Skozi njegovo zaprašeno srajco pronica znoj. Neomajen se oklepa dolge kovinske palice, na kateri je naprava v velikosti krožnika. S tem vrhunskim detektorjem kovin zamahuje sem ter tja nad tlemi. Magnetno polje naprave prodre meter globoko v kamnito zemljo. Slušalke na njegovih ušesih zaznajo signal detektorja in pričnejo oddajati enakomeren piskajoč žvižg.

Ko piskajoč žvižg nenadoma preide v globok tleskajoč zvok, ki je zanesljiv znak, da se v zemlji pod napravo nahaja kovina, mu srce prične hitreje biti. Spusti se na kolena in prične kopati. Njegov mali kramp s hitrimi zamahi prodira v trdo zemljo. Verjetno je samo zarjavel žebelj. Lahko bi bil star kovanec. Toda medtem ko je jama vse globlja, njegove oči skrbno iščejo kakšen drobec zlata.

Brezkončna zlata mrzlica

Metode iskanja zlata so se morda spremenile, toda to svetlikavo, rumeno kovino človeštvo z velikim zanimanjem išče že vso zgodovino. Pravzaprav je bilo po oceni Svetovnega sveta za zlato v zadnjih 6000 letih izkopanih več kot 125.000 ton zlata. * Čeprav so staroveške civilizacije v Egiptu, Ofirju in Južni Ameriki slovele po svojem zlatem premoženju, je bilo več kot 90 odstotkov vsega doslej odkritega zlata odkopanega v zadnjih 150 letih. (1. kraljev 9:28)

Razmah se je pričel leta 1848, ko je bilo zlato najdeno pri Sutterjevem mlinu na reki American River v Kaliforniji. Ta najdba je sprožila naval upapolnih zlatosledcev, ki so nenadoma začeli prihajati na področje. Vsi so sanjali, da bodo v kalifornijski zemlji našli zakopano svojo srečo. Mnogim je spodletelo, nekateri pa so dosegli veličasten uspeh. Na kalifornijskih zlatih poljih pa je bilo samo leta 1851 izkopanih 77 ton.

Nekako takrat je bilo zlato najdeno tudi na drugi strani sveta, v novi koloniji Avstraliji. Edward Hargraves, ki si je na kalifornijskih zlatih poljih pridobil dragocene izkušnje, je prišel v Avstralijo in našel zlato v potoku blizu Bathursta, majhnega mesta v Novem južnem Walesu. Leta 1851 sta bili odkriti tudi veliki ležišči zlata v Ballaratu in Bendigu v avstralski zvezni državi Viktoriji. Ko se je novica o odkritjih razširila, se je začel naval. Nekateri prišleki so bili poklicni rudarji. Mnogi pa so bili hlapci s kmetij ali pisarniški uslužbenci, ki še nikoli poprej niso imeli v rokah rudarskega krampa. Takratni lokalni časopis je stanje v enem od mest, ki jih je zajela zlata mrzlica, opisal z besedami: »Bathurst je znova zblaznel. Delirij zlate mrzlice se je vrnil s še večjo močjo. Možje se sestajajo, neumno zrejo drug v drugega, zmedeno žlobudrajo in se sprašujejo, kaj se bo zdaj zgodilo.«

Kaj se je zgodilo zatem? Eksplozija prebivalstva. Ker so se v desetletju po letu 1851 z vseh koncev sveta v Avstralijo stekali optimistični iskalci zlata, se je število prebivalcev podvojilo. Zlato so v različnem obsegu našli po vsej celini. Ko je en naval splahnel, se je pričel drugi. Samo leta 1856 so avstralski zlatosledci nakopali 95 ton zlata. Nato so leta 1893 rudarji pričeli pridobivati zlato iz tal blizu Kalgoorlie-Boulderja v Zahodni Avstraliji. Od takrat je bilo na tem, po mnenju nekaterih, »najbogatejšem poltretjem kvadratnem kilometru zlatonosne zemlje na svetu« izkopanih več kot 1300 ton zlata. Na tem nahajališču še vedno pridobivajo zlato, rudnik pa se ponaša kot najgloblji površinski kop zlata na svetu – skoraj dva kilometra širok in tri kilometre dolg kanjon, ki ga je človek izkopal do 400 metrov globoko.

Avstralija je danes tretja največja proizvajalka zlata na svetu. Industrija zlata zaposluje 60.000 ljudi in letno pridobi okoli 300 ton te kovine v vrednosti treh milijard evrov. Združene države so na drugem mestu, kar se tiče pridobivanja zlata. Že več kot 100 let pa je vodilna proizvajalka Južnoafriška republika. Iz te države je prišlo domala 40 odstotkov vsega doslej izkopanega zlata. Po svetu se vsako leto pridobi več kot 2000 ton zlata. Kaj se zgodi z vso to plemenito kovino?

Spoj bogastva in lepote

Nekaj zlata gre še vedno v izdelavo kovancev. Kovnica v Perthu (Zahodna Avstralija) je danes ena od glavnih proizvajalk tovrstne valute. Zlati kovanci niso v splošnem obtoku, ampak jih kopičijo zbiralci. Poleg tega je približno ena četrtina vsega doslej izkopanega zlata pretopljena v zlate palice – trde kose otipljivega bogastva – in zaklenjena v bančnih trezorjih. Največ zlatih palic na svetu imajo v svojih trezorjih Združene države.

Trenutno je okoli 80 odstotkov letno izkopanega zlata – kakih 1600 ton – predelanih v nakit. V bankah imajo morda največ zlata Združene države, toda ko upoštevamo še nakit, ga ima znotraj svojih meja največ Indija. Ta mehka kovina ni samo dragocena in lepa, ampak ima tudi lastnosti, zaradi katerih je pripravna za trdo delo.

Starodavna kovina in njena sodobna uporaba

Staroegiptovski faraoni so se verjetno zavedali, da je zlato odporno na korozijo, zato so ga uporabljali v izdelovanju svojih posmrtnih mask. O trajnosti zlata priča dejstvo, da posmrtna maska faraona Tutankamona ni potemnela in je še vedno imela svetlikavo rumeno barvo, ko so grobnico tega mladega kralja arheologi odkrili tisočletja po njegovi smrti.

Zlato ohrani svoj sijaj, ker nanj ne učinkujeta voda in zrak – uničevalca drugih kovin, denimo železa. Zaradi odpornosti na korozijo in izjemne elektroprevodnosti je zlato idealno za uporabo v elektronskih komponentah. Vsako leto gre okoli 200 ton zlata za proizvodnjo televizijskih sprejemnikov, videorekorderjev, mobilnikov in kakih 50 milijonov računalnikov. Poleg tega imajo visokokakovostne zgoščenke tanko plast trpežnega zlata, ki zagotavlja zanesljivo hranjenje podatkov.

Zlato, tanjeno v folije, ima nekaj nenavadnih lastnosti. Vzemimo za primer, kako se vede na svetlobi. Ko iz zlata izdelajo ultratanke liste, postane kovina prosojna. Pri tej debelini dopušča, da skoznjo prehaja svetlobno valovanje zelene barve, vendar pa odbija infrardečo svetlobo. Okna prevlečena z zlatom prepuščajo svetlobo, a odbijajo vročino. Zato so na sodobnih letalih z zlatom prevlečena okna pilotske kabine kakor tudi okna številnih novih poslovnih stavb. Občutljive dele vesoljskih vozil prav tako ovijejo z nekoliko debelejšo in zato neprosojno zlato folijo, ki jih učinkovito varuje pred močnim sevanjem in vročino.

Zlato je tudi zelo odporno na bakterije. Zato zobozdravniki z njim popravijo ali nadomestijo poškodovane oziroma gnile zobe. V zadnjih letih se je zlato izkazalo kot idealen material za uporabo pri kirurških vsadkih, kot so stenti – majhne žičnate cevke, ki jih vstavijo v telo, da bi okrepili poškodovane vene ali arterije.

Če upoštevamo vsestranskost, vrednost in lepoto zlata, bodo zlatosledci nedvomno še naprej po zemlji iskali to dragoceno kovino.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 6 Ta kovina je tako gosta, da bi zlata kocka s stranicami, dolgimi samo 37 centimetrov, tehtala približno tono.

[Okvir na strani 25]

Kje najdemo zlato?

Kamnine: Zlato je v majhnih količinah prisotno v vseh magmatskih kamninah. Nekatera ležišča vsebujejo zadostno koncentracijo zlata, tako da izkopavanje, drobljenje ali kemično izluževanje zlata iz rude podjetjem še vedno prinaša dobiček. V visokokakovostni rudi je le okoli 30 gramov zlata na tono kamnine.

Žile: Redko se najdejo zlati listi ali žile, vrasle med sloje kremena. To zlato je znano kot gorsko zlato.

Reke: Zlatonosni sloji kremena zaradi izpostavljenosti soncu, dežju in vetru postopno preperijo in izpustijo vraslo zlato. To se potem nabere v potokih in rekah v obliki drobcev ali lističev. V tej obliki je znano kot naplavljeno zlato.

Zemeljsko površje: Nenavadno oblikovanim grudam zlata, ki jih najdemo, kot je videti, poljubno na zemeljskem površju, pravimo kepe. Te so lahko včasih izjemno velike. Doslej največja najdena kepa v Avstraliji je bila poimenovana The Welcome Stranger in je tehtala okoli 70 kilogramov. Odkrili so jo leta 1869 v avstralski zvezni državi Viktoriji. Avstralija je domovina velikih kep, saj je bilo od 25 največjih doslej odkritih zlatih kep v tej državi najdenih 23. Danes so zlate kepe, ki so lahko tako majhne kot vžigalična glavica, redkejše od visokokakovostnih diamantov.

[Okvir/slika na strani 27]

Kako deluje detektor kovin?

Glavna dela detektorja kovin sta običajno dve žičnati tuljavi. Skozi eno teče električni tok, s čimer se ustvarja magnetno polje. Ko se Detektor nahaja nad kovinskim predmetom, denimo kepo zlata, v predmetu vzbuja šibko magnetno polje. Druga tuljava zazna to šibko polje in prične oddajati svetlobne ali zvočne signale ali pa spremembo pokaže na števcu.

[Slike na strani 25]

Zlata mrzlica sredi 19. stoletja:

1. Sutterjev mlin, Kalifornija (ZDA)

2. Bendigo Creek, Viktorija, (Avstralija)

3. Golden Point, Ballarat, Viktorija (Avstralija)

[Viri slik]

1: Library of Congress; 2: Gold Museum, Ballarat; 3: La Trobe Picture Collection, State Library of Victoria

[Slike na strani 26]

Sodobna uporaba zlata

Na zgoščenkah visoke kakovosti je tanka plast zlata

Zlata folija se uporablja pri vesoljskih vozilih

Zlato se uporablja v mikročipih

Z zlatom prevlečena žica ima izredno sposobnost prevajanja električnega toka

[Viri slik]

NASA photo

Carita Stubbe

Courtesy Tanaka Denshi Kogyo

[Slika na strani 26]

Najgloblji površinski kop zlata na svetu v Kalgoorlie-Boulderju (Zahodna Avstralija)

[Vir slike]

Courtesy Newmont Mining Corporation

[Navedba vira slike na strani 24]

Brasil Gemas, Ouro Preto, MG