Pogled v svet
Pogled v svet
Toplice za otroke
»Wellness« centrov oziroma središč za nego telesa, ki majhnim otrokom ponujajo sprostitev v termalni vodi, je v Nemčiji in tudi drugod vedno več, poroča Frankfurter Allgemeine Sonntagszeitung. Otroci, ki so stari komaj štiri leta, poleg običajne nege prejmejo tudi toplo oljno masažo in druge terapije. Nekateri strokovnjaki menijo, da je vse to bolj zaradi služenja denarja kakor pa izboljšanja zdravja otrok. Za dobiček, pravi Peter Wippermann, direktor Hamburške agencije za spremljanje trendov, »se otroke sili v svet odraslih«. Dr. Christoph Kampmann, predstojnik pediatričnega inštituta na Univerzi v Mainzu, pravi, da je zaskrbljujoče to, da »bodo otroci zaradi tega postali skrajni individualisti z miselnostjo višjega sloja, ki je povsem osredinjen nase«. V poročilu piše, da bi »otroci morali plezati po drevesih in skakati naokoli«, ne pa da svoje otroške nevšečnosti rešujejo v toplicah. »[Plezanje po drevesih in skakanje naokoli] prav gotovo preprečuje težave z držo, uravnava tek in prispeva k dobremu spanju.«
Žejno kmetijstvo
»Avstralija je najbolj suha naseljena celina, porabimo pa največ vode na prebivalca na svetu,« piše v časopisu Australian. Vsak dan se porabi povprečno 900 litrov vode na prebivalca, v primerjavi s 600 litri, ki jih porabijo v Severni Ameriki. »V Avstraliji [je] tri četrtine vode namenjene namakanju zemlje,« piše v poročilu. Za en kilogram pšenice je potrebnih 1010 litrov vode. Da mlekarna proizvede liter mleka, morajo pašniki vpiti približno 600 litrov vode. Za kilogram masla se porabi več kot 18.000 litrov vode in za kilogram govejega mesa pašne živine 50.000 litrov. Tudi proizvodnja blaga je žejna industrija. Za kilogram bombaža je potrebnih 5300 litrov vode, za kilogram volne pa več kot 171.000 litrov. Po ocenah naj bi se samo za eno volneno oblačilo potrebovalo 685.000 litrov vode.
Toplejše vreme in živali v divjini
»V Avstraliji število pajkov, tudi potencialno smrtonosnih rdečehrbtih pajkov, močno narašča. Znanstveniki domnevajo, da globalno segrevanje zelo moti populacije divjih živali,« poroča The Weekend Australian. Po besedah dr. Roberta Ravena iz Queenslandskega muzeja je bilo pričakovati, da bodo pajki, ki imajo potomstvo običajno samo enkrat na leto, letos to imeli trikrat ali štirikrat. »Pajki, ki bi morali biti še mladiči, so že odrasli,« je dejal. »Opažamo, da nekateri pajki živijo enkrat dlje.« Raziskovalci prav tako menijo, da toplejše vreme vpliva tudi na življenje ptic. V časopisu piše: »Ptice, kot so gozdni vodomci, ki imajo običajno samo eno leglo na leto, imajo sedaj dve.« Ptice tudi »prej odrastejo in se prej vrnejo s prezimovanja v Evropi, kar nakazuje na to, da spremembe utegnejo biti globalne«.
Odkritje novih lun
S tehničnimi izboljšavami se je samo v šestih letih število odkritih lun v našem osončju podvojilo, je pisalo v ¿Cómo ves?, znanstveni reviji Narodne neodvisne mehiške univerze. Do konca leta 2003 je okoli sedmih planetov krožilo 136 znanih lun – samo Merkur in Venera, kot je videti, nimata nobene – in astronomi pričakujejo, da jih bodo odkrili še več. Jupiter ima največ znanih lun (61), sledijo mu Saturn (31), Uran (27), Neptun (13) in Mars (2). Pluton in Zemlja imata vsak po eno luno.
Utrujenost je lahko napovedovalec srčnega infarkta
Neka raziskava je pokazala, da »sta lahko pri ženskah neobičajna utrujenost in nespečnost zgodnja opozorilna znaka srčnega infarkta«, piše v mednarodni izdaji The Miami Heralda. Medtem ko je pri tej raziskavi samo 30 odstotkov žensk dejalo, da so kot zgodnji znak imele bolečine v prsih, pa jih je bilo več kot mesec dni pred srčnim infarktom neobičajno utrujenih 71 odstotkov. »Utrujenost je nerazložljiva in neobičajna,« pravi profesorica Jean McSweeney z Arkansaške univerze za medicino in dodaja, da »je pri nekaterih to tako hudo, da ne morejo pospraviti postelje, ne da bi, medtem ko naravnavajo rjuhe, počivale. [. . .] Pri ženskah so bolezni srca ubijalec številka 1.« McSweeneyjeva pravi: »Če nam uspe ženske prepričati, da pravočasno prepoznajo simptome, jih lahko zdravimo in preprečimo oziroma zadržujemo srčni infarkt.«
Benetke zavarovane pred poplavami
Benetke, ki so zgrajene na približno 120 otokih v Jadranskem morju, voda redno poplavlja. Italijanska vlada je po obsežnih raziskavah in razpravah odobrila gradnjo sistema premičnih pregrad čez tri ustja lagune. Pregrade bodo iz 79 jeklenih vrat, od katerih bodo vsaka približno 30 metrov visoka, 20 metrov široka in 5 metrov debela. V običajnih razmerah bodo vrata napolnjena z vodo in bodo ležala na morskem dnu ter omogočila navigacijo in pretok vode ob plimovanju. Ob nevarnosti poplav pa bodo vrata pričeli polniti z zrakom. Ker bodo tako vedno lažja, se bodo podobno kot dvižni mostovi dvigala z morskega dna, dokler ne bodo prišla nad vodno gladino. Vrata bodo tesno skupaj sestavljala dolgo zapornico, ki bo preprečevala vdor poplavnih voda. Ta sistem naj bi pričel delovati leta 2011.
Kadilske novice
• »Raziskovalci so ugotovili, da je bilo zaradi srčnega infarkta med šestmesečno prepovedjo kajenja v barih, restavracijah in drugih zaprtih javnih prostorih v mestu Helena v ameriški zvezni državi Montana v bolnišnice sprejetih za skoraj 60 % manj ljudi,« poroča The Wall Street Journal. Potem ko je pristojno krajevno sodišče razveljavilo prepoved, se je število srčnih infarktov vrnilo na prejšnjo raven. »To je močan dokaz za to, da se je treba ogibati pasivnega kajenja,« je dejal kardiolog Sidney Smith.
• »Državne vlade, ki so bile nekdaj najhujše nasprotnice tobačne industrije, so se sedaj znašle v nenavadnem položaju: pripravljajo se na to, da bi rešile največjega državnega proizvajalca cigaret,« piše v Journalu. Razlog? Sodnik je odredil, da mora podjetje plačati 9,7 milijarde evrov obveznic za stroške sodnega postopka. Zaradi tega bi podjetje moralo v stečaj in ne bi moglo poravnati milijardnih stroškov prejšnje tožbe. Državne vlade »se zanašajo na ta denar, saj mnogim pomaga, da se ognejo proračunski katastrofi«, je pisalo v članku. Zaradi tega »so države hitro spremenile mnenje«. Dva tedna kasneje je sodnik preklical svojo odločitev in dovolil, da podjetje plača manjši delež obveznic.