Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Priden kot kranjska čebela

Priden kot kranjska čebela

 Priden kot kranjska čebela

Od pisca za Prebudite se! iz Slovenije

ČEBELE slovijo po marljivosti. Toda obstaja pasma čebel, ki se v tem še posebej odlikuje – to je kranjska čebela. * Ta čebela medarica je dobila ime po deželi Kranjski, ki je obsegala današnji zahodni del Slovenije. Prvotno je bila kranjska čebela razširjena samo po Balkanskem polotoku in proti severu do Karpatov. Toda danes se je njena priljubljenost med čebelarji razširila po vsem svetu, s tem pa tudi sama čebela.

Zakaj je kranjska čebela postala tako priljubljena? Poleg tega, da pridela veliko visokokakovostnega medu in da je izredno odporna na bolezni in hladno vreme, je tudi krotka in nenapadalna. Zaradi njene nagnjenosti k rojenju je čebelarjenje na véliko lahko oteženo, vendar se je rojivost s selektivno vzrejo zmanjšalo. Toda kaj je pri kranjskih čebelah takega, da so zaslovele kot pridnejše od navadnih čebel? Eno je, da iz panja izletavajo bolj zgodaj od drugih čebel. Zato imajo čas, da prinesejo domov več medičine za pripravo medu, saj jo lahko prinesejo tudi iz bolj oddaljenih krajev.

»Narod čebelarjev«

Čebelarstvo ima na Slovenskem dolgo in zanimivo zgodovino. Slovenski biolog Janez Gregori gre celo tako daleč, da sonarodnjake opiše kot »narod čebelarjev«. Pravzaprav so bili Slovenci znani kot vešči čebelarji že v 8. stoletju n. š. Od takrat pa vse do 19. stoletja so čebelne panje izdelovali iz votlih drevesnih debel. Takšni panji so bili ponekod v Sloveniji  znani kot korita. Približno v 15. stoletju so s prihodom žagarskih obratov stare panje iz debla pričeli nadomeščati panji iz desk. Zaradi podolgovate oblike so jim šaljivo rekli truge.

Zaradi velikega povpraševanja po medu in čebeljem vosku je čebelarstvo postalo gospodarsko tako pomembno, da je pritegnilo pozornost deželnih vladarjev, ki so nekaterim izbranim posameznikom podelili ekskluzivno pravico opravljanja te obrti. Takšno izredno zanimanje je razumljivo, saj so iz voska izdelovali sveče, zlasti za cerkve in samostane, med pa je bil tedaj edino sladilo, ki je bilo na voljo. Ko so v 16. stoletju pričeli sejati ajdo in so čebele dobile jesenski vir paše, je pridelava medu še poskočila. Kmalu je Kranjska v velikih količinah izvažala med in vosek. Do sredine 17. stoletja je samo na Salzburško v Avstriji, kot je poročal kranjski učenjak Valvasor iz istega stoletja, letno izvažala »več tisoč stotov« medu. *

Sloves kranjske čebele se razširi

Z leti je Kranjska nemalo prispevala tudi k čebelarski znanosti in umetnosti. Že leta 1770 je cesarica Marija Terezija imenovala Antona Janša z Gorenjskega za prvega učitelja čebelarstva na novo ustanovljeni čebelarski šoli na Dunaju. Proti koncu 19. stoletja so preučevalci čebel ugotovili, da kranjske trdožive čebele ustrezajo potrebam čebelarjev na veliko področjih. In ravno v tem obdobju je kranjska čebela tudi dobila svoje ime in se pričela širiti po svetu. Pravzaprav se je s Kranjskega v začetku 20. stoletja izvažalo »kar na vagone panjev čebel« – v vsakem takšnem panju je bila družina kranjskih čebel.

V istem obdobju se je tradicionalnega deščenega panja prijelo ime kranjič oziroma kranjski panj. Kranjič je posebej zanimiv kot nosilec edinstvene umetnostne oblike. (Glej okvir »Poslikane panjske končnice« na strani 24.) Danes je v Sloveniji več kot 7000 čebelarjev, ki skrbijo za čez 160.000 panjev. V Radovljici je celo poseben čebelarski muzej, ki je posvečen zgodovini čebelarstva na Slovenskem.

Priljubljen simbol

Med Slovenci čebela že dolgo velja za simbol marljivosti in praktične modrosti. Tako je prva znanstvena družba na ozemlju današnje Slovenije, ki je bila ustanovljena leta 1693 in se je imenovala Academia operosorum (družba delavnih), imela v svojem emblemu čebelo. Njeni člani so sami sebe imenovali apes, kar je latinska beseda za »čebele«. Čebela je za Slovence tudi simbol varčnosti in je kot taka našla pot celo v finančni svet. Čebelo lahko vidimo upodobljeno na hranilnih knjižicah in na hrbtni strani enega od slovenskih kovancev.

Slovenci so si s čebelo blizu zaradi svojega slovesa kot delavni ljudje. Neki slovenski pregovor pravi »Po bučelah se vižej«. Tako se boste morda vsakič, ko boste videli pridne čebele ali okušali med – sladki sad njihovega dela – spomnili delavnih kranjskih čebel.

[Podčrtni opombi]

^ odst. 3 Kranjska čebela je prav tako znana kot sivka oziroma sivopasasta čebela, ker ima okoli zadka obročke nežnih sivih dlačic.

^ odst. 7 Stot je 100 kilogramov.

 [Okvir/slike na strani 24]

Poslikane panjske končnice

V tipičnem slovenskem čebelnjaku so panji postavljeni skupaj kakor predali v velikem predalniku, pri tem pa ožji deli gledajo ven. Umetnost oljne poslikave pročelnih deščic panjev je cvetela od začetka 18. stoletja pa vse do 20. stoletja. Čeprav je ohranjenih kakih 3000 primerkov te edinstvene umetnostne oblike, je to le majhen del čebelnih panjev, ki so v tem času nastali in bili okrašeni.

Na deščicah prevladujejo nabožni motivi, ki prikazujejo »svetnike« in biblijske zgodbe. Toda med slikarijami so tudi upodobitve živali in raznih obrti, pa tudi različni domišljijski in šaljivi prizori. Med njimi so tudi takšne, ki se ukvarjajo z družinskimi odnosi. Nekatere na primer slikajo dva demona, ki brusita jezik obrekljivke, druge pa prikazujejo ženo, ki vleče moža iz gostilne domov.

Poslikane panjske končnice se opeva, da so »biser slovenske kulturne dediščine«, »preprosta enciklopedija ljudske vednosti« in »morda najbolj avtentična slovenska umetnost«. Toda slikarije so imele tudi praktičen namen. Glede na to, da je bilo na istem področju veliko panjev, bi čebela lahko naredila usodno napako in priletela v napačen panj, tam pa bi jo druge čebele ubile kot nedobrodošlo vsiljivko. Čebelarji so verjeli, da barvite slike na panjskih končnicah, ki so se med seboj razlikovale, pomagajo čebelam, da se vrnejo v svoj panj.

[Slike]

»Adam in Eva«

»Jožef prodan v Egipt«

»Jezusov prihod v Jeruzalem«

Tipičen slovenski čebelnjak s tradicionalno poslikanimi končnicami

[Vir slike]

Vse fotografije čebelnjaka: Z dovoljenjem upravitelja rojstne hiše pisatelja Josipa Jurčiča

[Zemljevid na strani 21]

(Lega besedila – glej publikacijo)

AVSTRIJA

ITALIJA

SLOVENIJA

Kranjska

HRVAŠKA

JADRANSKO MORJE

[Vir slike]

Zemljevid: Mountain High Maps® Copyright © 1997 Digital Wisdom, Inc.

[Slika na strani 22]

Slovenski kovanec s podobo znamenite kranjske čebele

 [Slika na strani 23]

Kranjska čebela je znana po svoji krotkosti in nenapadalnosti

[Slika na strani 23]

Ličinke

[Slika na strani 23]

Matica, obdana z mladimi čebelami delavkami

[Vir slike]

Foto: Janez Gregori