Kako bolan je naš planet?

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! S FILIPINOV

Pacient je resno bolan. Muči ga mnogo simptomov. Ima slab zadah. Nikoli še ni imel tako visoke vročine in naprezanje, da bi padla, ne učinkuje. Strup je v vseh telesnih tekočinah. Ko se simptomi na enem delu telesa odpravijo, se nenadoma pojavijo na drugih delih. Če bi ta pacient bil človek, bi zdravniki njegovo stanje najverjetneje razglasili kot kronično in smrtno. Ker mu ne bi znali več pomagati, bi ga pač karseda udobno namestili, dokler ne pride njegov konec.

VENDAR ta bolnik ni človek. To je naš dom – Zemlja. Gornji opis dobro ponazarja to, kar se dogaja z našim planetom. Onesnažena zrak in voda, globalno segrevanje ter strupeni odpadki so le nekatere bolezni naše zelo bolne Zemlje. Strokovnjaki ne vedo, kaj naj naredijo, prav kakor prej omenjeni zdravniki.

Sredstva javnega obveščanja redno usmerjajo pozornost na Zemljino slabo zdravje z naslovi in napisi k slikam, kot na primer: »Ribarjenje z razstrelivom spreminja morsko dno v polja smrti.« »Milijarda Azijcev lahko v 24 letih utrpi resno pomanjkanje vode.« »Letno se po svetu trguje s štiridesetimi milijoni ton strupenih odpadkov.« »Na Japonskem sta skoraj dve tretjini od 1800 izvirov vode zastrupljeni.« »Nad Antarktiko ponovno ozonska luknja, tokrat še večja.«

Nekateri ljudje se navadijo na pogoste novice o nevarnosti, ki preti okolju, in si morda celo mislijo: ‚Vse dokler ne vpliva name, mi niti ni toliko mar.‘ Vendar naj se zavedamo ali ne, vsesplošno uničevanje Zemljinega okolja vpliva na veliko večino ljudi. Ker je onesnaževanje našega planeta sedaj tako intenzivno, najverjetneje vpliva že na več področij našega življenja. Zato bi vsi mi morali imeti v mislih zdravje in ohranitev našega doma. Navsezadnje, kje drugje pa bi sicer živeli?

Koliko je ta problem pravzaprav razširjen? Kako bolna je Zemlja? Kako to vpliva na življenje ljudi? Poglejmo le nekaj dejavnikov, ki nam pomagajo razumeti, zakaj je naša Zemlja zelo bolna in ne le, da boleha.

▪ OCEANI: Morje je zelo izropano. V poročilu Programa Združenih narodov za okolje piše, da »se 70 odstotkov področij gospodarskega ribolova toliko izkorišča, da ribja populacija le stežka ohranja svoje število ali pa ga sploh ne more«. Denimo populacije trsk, osličev, vahenj in iverk so med letoma 1989 in 1994 v severnem Atlantiku upadle kar za 95 odstotkov. Če se bo takšno ravnanje nadaljevalo, se lahko vprašamo, kaj bo to pomenilo za milijone ljudi, ki so odvisni od morja, glavnega vira prehrane.

Poleg tega se vsako leto po nekaterih ocenah od 20 do 40 milijonov ton morskih živali ulovi in vrže nazaj v morje – običajno poškodovane ali poginule. Zakaj? Ujamejo jih skupaj s željenimi ribami.

▪ GOZDOVI: Krčenje gozdov ima mnoge škodljive učinke. Zemlja nima dovolj  dreves, da bi bila sposobna vsrkati ogljikov dioksid, in zato pride do globalnega segrevanja. Nekatere vrste rastlin, ki so možen vir življenjsko pomembnih zdravil, bodo izginile. Kljub temu se uničevanje gozdov nadaljuje z nezmanjšano hitrostjo. Pravzaprav se je v zadnjih letih stopnja uničevanja še povečala. Nekateri izvedenci menijo, da se ob takšnem razvoju dogodkov lahko zgodi, da tropskih gozdov čez približno 20 let ne bo več.

▪ STRUPENI ODPADKI: Odlaganje škodljivih snovi tako na kopnem kot na morju je resen problem in lahko zelo škoduje milijonom ljudi. Radioaktivni odpadki, težke kovine in stranski produkti plastičnih mas so snovi, ki pri ljudeh in živalih lahko povzročijo anomalije, bolezni in smrt.

▪ KEMIČNE SNOVI: V preteklih 100 letih se je pričelo uporabljati skoraj 100.000 novih kemičnih snovi. Te je mogoče najti v zraku, prsti, vodi in hrani. Relativno malo kemičnih snovi testirajo, da bi ugotovili, kako vplivajo na zdravje ljudi. Vendar pa so pri testiranih ugotovili, da jih je precej rakotvornih ali pa povzročajo kaka druga obolenja.

Našemu okolju grozi še marsikaj: onesnaženje zraka, neprečiščene odplake, kisel dež, pomanjkanje pitne vode. Že teh nekaj omenjenih reči je zadosten dokaz, da je Zemlja zares bolna. Ali je bolnika mogoče rešiti ali pa je boj že izgubljen?