Pogled v svet

Smeh za boljše zdravje!

Dobrodušen smeh ni le poživitev človekovega dneva. Kot je dejalo nekaj japonskih zdravnikov, tudi normalizira porušeno ravnovesje endokrinega, živčnega in imunskega sistema, stabilizira srčni utrip in dihanje ter revmatikom začasno ublaži bolečino. Smeh spodbudi simpatično živčevje in zato pospeši krvni obtok k mišicam in spodbudi možgansko dejavnost. Kadar se iz srca nasmejemo, tudi razgibamo mišice. V poskusu, o katerem so pisali v časopisu IHT Asahi Šimbun, so bile trebušne mišice tistega, ki se je smejal, »enako napete kot pri izvajanju trebušnjakov«. Osaški psihiater Mičio Tanaka je priporočal smeh zaradi njegovega pozitivnega vpliva. Dejal je, da je »kot učinkovito poživilo brez stranskih učinkov«.

 Živali »zdravniki«

»Vedno več strokovnjakov, ki se ukvarjajo z vedenjem živali, sedaj meni, da divje živali lahko in tudi poskrbijo za svoje zdravstvene potrebe,« poroča londonski The Economist. Šimpanzi v Tanzaniji si gliste odpravijo tako, da uživajo stržen rastline, v kateri so kemične snovi, smrtonosne za takšne zajedavce. Šimpanzi v Afriki jedo liste, na katerih so mikroskopski kaveljčki, ki iz njihovega črevesja odstranjujejo gliste. Makai, ki jedo semena, polna strupenih alkaloidov, jedo tudi glineno prst, ki očitno razstruplja njihovo nevarno hrano. Aljaški rjavi medvedi, kanadske snežne gosi in volkovi se prehranjujejo z rastlinami, s katerimi si odstranjujejo črevesne zajedavce. Krvne preiskave pri celi vrsti divjih živali so pokazale, da so mnoge živali v svojem naravnem okolju preživele resne virusne ali bakterijske okužbe, ki pa so za živali v ujetništvu pogosto smrtne. »Takšna opažanja,« piše v The Economistu, »namigujejo, da živali v divjini lahko nekaj storijo za svoje zdravje, česar pa živali v ujetništvu ne morejo.«

Najhujši ubijalec

»Aids je na poti, da zasenči kugo kot najhujša pandemija v zgodovini,« piše v New Scientistu. »V 14. stoletju je kuga kosila po Evropi in Aziji ter ubila približno 40 milijonov ljudi. Sedaj, skoraj 700 let kasneje, se zgodovina ponavlja.« Kot je pisalo v poročilu British Medical Journala, bo do konca tega desetletja zaradi HIV-a umrlo okoli 65 milijonov ljudi. Čeprav za tuberkulozo in malarijo sedaj zboli več ljudi, pa naj bi bil negativen vpliv teh bolezni na gospodarstvo in družbo manjši, kot je pri aidsu.

Starši in najstniki

V poročilu londonskega The Timesa je pisalo, da starši zaradi družinskih nesoglasij mnogo bolj čustveno in psihično trpijo kot pa njihovi najstniški otroci. In nadaljuje, da starši ne bi smeli »s svojimi muhastimi mladostniki ravnati kot v rokavicah, češ da bodo prizadeli njihova nežna čustva«. Namesto tega »bi se morali starši zaščititi [. . .] z izvajanjem bolj avtoritativnega starševstva«. Profesor Laurence Steinberg, z Univerze Temple v Philadelphii v ameriški zvezni državi Pensilvaniji, raziskuje mladostništvo in pravi, da so otroci veliko bolj odporni, kot pa menijo starejši. Po tem, ko je profesor Steinberg več kot deset let preučeval na tisoče staršev, je sklenil opažanja: »Avtoritativen roditelj je topel in pozoren, je pa tudi strog in dosleden pri vpeljevanju in uveljavljanju navodil, omejitev in pričakovanj.« Mladostniki, ki odraščajo v takšnem domu, dosegajo boljše rezultate, so srečnejši in zato manjkrat vpleteni v antisocialno vedenje in kriminal, piše v poročilu.

Potreba po dotiku

»Dotik potrebujemo tako zelo kot sončno svetlobo, vodo in hrano,« piše v poljski tedenski reviji Polityka. Vsi imamo pod kožo mrežo detektorjev, ki se odzivajo na različne vrste dotika. Ko se nas kdo dotakne, »lahko naši možgani to zaznajo, razberejo in spremenijo v nasmeh, boljše razpoloženje ali katero drugo prijazno potezo«. Zlasti otroci potrebujejo fizični stik, še posebej v svojih zgodnjih letih. Žal se mnogi starši svojih otrok dotikajo le, ko jih oblačijo, umivajo, hranijo ali kaznujejo. Številne raziskave pa so pokazale, da so otroci, ki jih starši držijo v naročju, jih objemajo, poljubljajo in ljubkujejo, bolj zdravi, bolje rastejo in so bistrejši kot tisti, s katerimi imajo starši »hladne odnose«, piše v Polityki.

Ogroženost svetovnih jezer

»Na planetu ni niti enega jezera več, ki ga ne bi prizadele človekove dejavnosti,« pravi William Cosgrove, podpredsednik Svetovnega svèta za zaščito voda. »Uničujemo jezera in to lahko pomeni katastrofo človeškim skupnostim, ki so odvisne od njih.« Onesnaženje povzročajo industrija, kmetije in odpadne vode. Jezeru je verjetno že bila storjena velika škoda, čeprav je videti čisto, je rekel Cosgrove in dodal: »Nato se nekaj zgodi – morda sprememba temperature vode – in naenkrat se jezero lahko popolnoma spremeni. Ko se proces začne, ga je težko ustaviti.« Tako je z največjim jezerom v Afriki, z Viktorijinim jezerom. V preteklih dveh desetletjih je tudi zaradi onesnaževanja z neprečiščeno odpadno vodo v njem poginilo kar nekaj vrst rib. Resno ogroženo je tudi jezero Tai na Kitajskem. »Po besedah strokovnjakov je zaradi močne onesnaženosti po njegovi površini skoraj mogoče hoditi,« so izjavili pri Svetovnem svètu za zaščito voda. Glede na Reutersovo poročilo okoli 90 odstotkov pitne vode dobimo iz jezer.

»Srce tako polno, glava pa tako prazna«

Vedno več je povpraševanja po ljubezenskih pismih, ki jih sestavljajo poklicni pisci pisem, je pisalo v nemškem tedniku Die Woche. Številne agencije, ki pišejo pisma, nudijo svojo pomoč za določeno ceno tistim, ki imajo težave z izražanjem svojih čustev z besedami. Besedilo lahko izraža močna čustva ali pa je bolj poslovno, odvisno od strankine želje. Ponujajo tudi pesmi, katerih ceno je mogoče določiti po dogovoru. Pristop k ustvarjanju teh nadomestnih izrazov ljubezni je zelo različen. Nekateri pisci pisem so poklicni pisci in novinarji, drugim pa je pisanje ljubezenskih pisem konjiček. Nekateri si celo priskrbijo računalniški vprašalnik, na temelju katerega računalnik napiše pismo. Uspeh vsekakor ni zagotovljen. Dekle zveste stranke nekega pisca pisem še po treh letih »ganljivega snubljenja in obljub« ne želi sprejeti snubitve.

Fitnes in bolniški dopust

Glede na raziskavo Finske združbe za fitnes gibanje prispeva k zmanjšanju števila dni bolniškega dopusta. Mnogi delodajalci na Finskem to upoštevajo, saj želijo svoje zaposlene obdržati na delovnem mestu. »Polovica zaposlenih Fincev dela v podjetjih, ki imajo fitnes programe za zaposlene,« piše v Finnfacts, reviji Zveze finske industrije in delodajalcev. »Podjetja organizirajo programe za odvajanje od kajenja in hujšanje, imajo pa tudi različne fitnes skupine.« Finska podjetja v takšne programe letno vložijo več kot 67,000.000 evrov, ker vedo, da bodo zaradi zmanjšane odsotnosti z dela dobili te stroške večkratno povrnjene.

Pazite na svojo hrbtenico!

»Neprimerna drža, prekomerna telesna teža in nezadostno gibanje počasi povzročijo, da se naša hrbtenica kvari,« piše v španskem časopis El País Semanal. Po ocenah ima 80 odstotkov prebivalstva v državah v razvoju v življenju kdaj težave s hrbtenico. Španska klinika Kovacs, ki je specializirana za težave s hrbtenico, priporoča, da se naučimo prilagajati svojo držo ter tako preprečimo in ublažimo bolečine v hrbtenici. Nekaj preprostih priporočil: Spite na boku z vzravnano hrbtenico. Ko sedite, se naslonite na naslonjalo stola. Ob računalniku imejte ramena v naravnem položaju. Če se morate skloniti, raje skrčite kolena, kot pa da bi upogibali hrbtenico. In če morate dlje časa stati, prenesite težo telesa na eno nogo, druga pa naj medtem počiva na stolu ali stopnici.