Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Pogled v svet

Pogled v svet

 Pogled v svet

Ne štejte ovc

Kronična nespečnost je svetovni problem in prizadene vsakega desetega človeka, poroča revija New Scientist. Znanstveniki ocenjujejo, da nespečnost sámo gospodarstvo Združenih držav letno stane 39 milijard evrov – zaradi bolniškega dopusta in nesreč. Kako si lahko nespeči pomagajo, da bi zaspali? Raziskovalci z Oxfordske univerze so zaprosili skupino ljudi, ki imajo težave s spanjem, naj razmišlja o prijetnem in sproščujočem prizoru, kot denimo o slapu ali najljubšem dopustniškem kraju. Drugo skupino so zaprosili, naj šteje ovce, medtem ko je tretja bila prepuščena svoji iznajdljivosti. Druga in tretja skupina sta potrebovali nekoliko več časa, da sta zaspali, prva pa je zaspala v povprečju več kot 20 minut prej kot ponavadi. Allison Harvey, članica raziskovalne skupine, je dejala, da štetje ovc ne učinkuje, ker je »preveč dolgočasno, da bi učinkovito odgnalo skrbi«.

 Gozdovi, ki izžemajo oblake

Vlažni tropski deževni gozdovi, ki uspevajo nad 900 metri, lahko zberejo »do 40 odstotkov več vode iz oblakov, kot pa je izmerjena količina dežja«, pravita avstralska znanstvenika dr. Paul Reddell in dr. David McJannet. Kot pravijo pri Zvezi organizacij za znanstveno in industrijsko raziskovanje, »se vlaga iz nizkih oblakov, pršca in megle, ki so nenehno prisotni v gozdu, kondenzira na drevju in teče z njega ali kaplja na tla« in tako tropskim rekam prispeva milijone litrov vode. Vendar »se, ko deževne gozdove posekajo, količina vlage, ki moči prst, znatno zmanjša«.

Nesorazmerna poraba

Dvajset odstotkov prebivalstva Zemlje sedaj porabi 86 odstotkov svetovnega blaga in storitev, poroča The State of World Population 2001. Poročilo, ki ga je pripravil Sklad Združenih narodov za dejavnosti o prebivalstvu, opozarja na »velik ‚potrošniški prepad‘« med tistimi, ki živijo v industrializiranih državah, in tistimi v državah v razvoju. Denimo, »otrok, ki se danes rodi v industrializirani deželi, bo v svojem življenju k porabi in onesnaženju prispeval več kot pa 30 do 50 otrok, ki se rodijo v državah v razvoju. Petina svetovnega prebivalstva, živečega v industrializiranih deželah, na splošno proizvede več kot petino ogljikovega dioksida, ki se dviguje v atmosfero. Najrevnejša petina prebivalstva pa ga proizvede le 3 odstotke,« piše v poročilu. Še več, področje produktivne zemlje ali morja, ki v bogatih deželah podpira življenjski slog posameznika, je skoraj štirikrat večje od tistega, ki je potrebno za podporo posameznikov v državah v razvoju.

Bistroumni hrošči

Raziskovalci so nedavno odkrili, kako hrošči vrste Stenocara v Namibski puščavi v jugozahodni Afriki pridobivajo pitno vodo. Hrošči za preživetje v puščavi, v kateri letno običajno pade približno 1 centimeter dežja, zbirajo pitno vodo iz goste megle, ki prihaja v notranjost z Atlantika. Kako to naredijo? Kot piše v reviji Natural History, »imajo hrošči na hrbtu izbokline«, ki so pod mikroskopom »videti kot pokrajina z vrhovi in dolinami«. Vrhovi privlačijo vodo, medtem ko jo z voskom prevlečene doline odbijajo. »Ko se hrošči obrnejo proti vetru, se z zadki nagnejo naprej, da se vlaga iz megle zbere na izboklinah. Ko je zbrana kaplja dovolj velika, se zlije v žuželkina usta,« piše v reviji.

Zgodnji znaki anoreksije

»Starši lahko iz prehranjevalnih navad svojih otrok opazijo zgodnje znake anoreksije in bulimije,« piše v londonskem The Timesu. Združenje za prehranjevalne motnje (ZPM) je izdalo vodnik, ki pomaga staršem in skrbnikom prepoznati prehranjevalne težave, preden postanejo preveč resne. Zgodnji svarilni znaki so lahko obsedeno rezanje hrane na majhne kose ali kar petminutni presledek med grižljaji. Nekateri, ki imajo prehranjevalne motnje, uporabljajo zvijače, kot je nošenje zelo ohlapnih oblačil za skrivanje hrane, ki je niso pojedli. Morda tudi zahtevajo, da se odstrani njihove slike, na katerih so videti zdravi in z normalno telesno težo. Vodnik ZPM staršem svetuje, naj ne prezrejo teh znakov in naj bodo odkriti o svojih opažanjih.

Strup iz toplomerov

»Živo srebro iz samo enega toplomera lahko onesnaži 44.500 kvadratnih metrov veliko jezero, in razbiti toplomeri ameriškim odpadnim vodam letno dodajo približno 17 ton živega srebra,« piše v reviji National Geographic. Ribe vsrkavajo živo srebro in ljudje, ki jedo ribe, tako zaužijejo kovino, ki lahko povzroči nevrološke okvare. Toplomere z živim srebrom so že prepovedali v številnih mestih, tudi v Bostonu, kjer bodo nekatere trgovine te toplomere zamenjale z digitalnimi toplomeri in drugimi manj nevarnimi napravami.

Zmerno gibanje

»Koristno je trikrat na teden po 30 minut ali eno uro izvajati zdržljivostne vaje (tek, kolesarjenje ali plavanje),« piše v francoski reviji L’Express. Vendar če se želite ogniti resnim zdravstvenim težavam, vadba ne bi smela biti pretirana. Prekomerne atletske vaje lahko povzročijo oslabitev vezi, drobljenje hrustanca, zamik medvretenčnih ploščic, zlome zaradi napora, visok krvni pritisk, težave s prebavo, prezgodnjo osteoporozo in celo srčni infarkt. »V Franciji vsako leto zaradi fizičnega napora nenadno umre 1500 športnikov v vrhunski formi,« poroča L’Express. Dr. Stéphane Cascua, specialist športne medicine v pariški bolnišnici Pitié-Salpêtrière, svetuje številnim »nedeljskim športnikom«, ki morajo nazadnje na zdravljenje v bolnišnico: Redno se gibajte, a le s približno 75 odstotki svoje najvišje kardiovaskularne sposobnosti.

Tartufi, drevesa in dolgonosi podganji kenguruji

Za dolgonose podganje kenguruje – redke, podganam podobne vrečarje – sedaj menijo, da so posredno odgovorni za obstoj nekaterih avstralskih najimpresivnejših evkaliptovih gozdov, poroča sydneyjska revija The Bulletin. Dolgonosi podganji kenguruji živijo v mogočnih gozdovih Gippslanda v Viktoriji. Najmanj 90 odstotkov vrečarjeve prehrane so divji tartufi, ki rastejo pod zemljo. Gliva, ki proizvede tartufe, sodeluje z okoliškimi drevesi, tako da okoli njihovih korenin oblikuje zaščito in v prst razprostre gosto mrežo vlaken za zbiranje vode in hranil. V zameno ta drevesa gobo oskrbijo s sladkorji iz fotosinteze. Kakšno vlogo pa imajo kenguruji? Potem ko goltajo aromatične tartufe, z odlaganjem izločkov po gozdnih tleh razširijo neprebavljive trose gob. Tako tartufi, drevesa in kenguruji še naprej uspevajo.

Nevarnost hrupnih morij

»Bojazen, da je kitom, delfinom in drugim morskim sesalcem ocean postal bučen, brneč in begajoč prostor, je vedno večja,« poroča londonski časopis The Independent. Preučevalci, ki so raziskovali smrt šestih kitov in delfina, nasedlih na obali Bahamov, so ugotovili, da so te živali poginile zaradi močnega možganskega krvavenja. To naj bi povzročili sonarski signali, ki jih oddajajo bližnje mornariške ladje. Trgovske ladje, gradnja na morju, motorni čolni in gliserji so dodatni dejavniki za težave morskih sesalcev, na katere vpliva večji obseg zvokov kot na ljudi. »Ko se kiti in delfini potapljajo, mora zrak iz njihovih pljuč v telesne votline,« pojasnjujejo v članku. »Ujeti zračni mehurčki lahko do 25-krat ojačajo zvočne valove, kar pri precej nižjih ravneh zvoka in po bolj prostranem področju morja, kot so menili, da je sploh mogoče, vodi do [. . .] znatnih poškodb tkiva.« Hrup oceana tudi »zmanjša obseg komunikacije, kar pomeni, da morajo kiti in delfini vpiti glasneje«, pravi raziskovalec Doug Nowacek. »To jim lahko onemogoči zbiranje in parjenje, in če ne morejo več slišati, tudi ne morejo plavati.«