Varujte svoj sluh!

»Več kot 120 milijonov ljudi po svetu ima občutno poškodovan sluh.« (Svetovna zdravstvena organizacija)

NAŠA sposobnost, da slišimo, je darilo, ki naj bi ga varovali. Ko se staramo, nam sluh postopoma slabi. Videti pa je, da je sodobna družba ta proces z mnogimi ter raznolikimi zvoki in hrupom, ki jih proizvaja, še pospešila. Vodilni znanstvenik s Centralnega zavoda za gluhe v St. Louisu v ameriški zvezni državi Missouri je opazil: »Pri tipičnem Američanu okoli 75 odstotkov izgube sluha ne povzroči samo proces staranja, ampak to, čemur je v življenju izpostavljal svoja ušesa.«

Močna, kratka izpostavljenost glasnim zvokom lahko poškoduje občutljivo strukturo notranjega ušesa. Tako je izguba sluha bolj pogosto posledica »skupnega učinka hrupnega dela, hrupnih konjičkov, hrupne rekreacije«, je dejala specialistka za sluh, dr. Margaret Cheesman. Kaj lahko naredite, da zaščitite svoj sluh? Pri iskanju odgovora je dobro, da veste nekaj o tem, kako vaš čut za sluh deluje.

Zvoki, ki jih slišimo

Zdi se, da naše življenjsko okolje postaja vedno glasnejše. Mnogi so dnevno izpostavljeni različno intenzivnim zvokom, od hrupa avtomobilov, avtobusov in tovornjakov na ulicah do ropota električnega orodja na delovnem mestu.

Včasih težavo še poslabšamo s tem, da povečamo glasnost naprave, ki jo poslušamo. Priljubljen način poslušanja glasbe je po slušalkah prenosnega CD-predvajalnika oziroma kasetofona. Kot pravi Marshall Chasin, soustanovitelj kanadskih klinik za glasbenike, raziskave iz Kanade in Združenih državah, kažejo, da mladi s poslušanjem zelo glasne glasbe po slušalkah vedno bolj izgubljajo sluh.

 Toda kdaj je preglasno? Za zvok so značilne tri fizikalne lastnosti: trajanje, frekvenca in amplituda. Trajanje se enostavno nanaša na to, kako dolgo se zvok sliši. Glasovna frekvenca oziroma višina tona je opisana v nihajih na sekundo oziroma hercih. Slišna frekvenca za normalen, zdrav sluh je od 20 do 20.000 nihajev na sekundo.

Glasovna razsežnost oziroma moč se meri v enotah, imenovanih decibeli (dB). Glasnost običajnega pogovora je približno 60 decibelov. Avdiologi pravijo, da dlje ko ste izpostavljeni čemu glasnejšemu od 85 decibelov, večja bo verjetnost izgube sluha. Glasnejši je zvok, hitreje se bo poškodoval sluh. V poročilu revije Newsweek je pisalo: »Vaše uho lahko varno sprejme dveurno poslušanje električnega vrtalnika (100 dB), toda ne več kot 30 minut hrupnega lokala z videoigrami (110 dB). Vsako zvišanje glasnosti na glasovni lestvici za 10 decibelov je za vaša ušesa 10-krat večji hrup.« Testi potrjujejo, da zvok povzroči bolečino pri jakosti okoli 120 decibelov. Neverjetno je, da lahko nekatera hišna stereo oprema proizvede zvok, višji od 140 decibelov! (Glej spremni okvir.)

Da bi laže razumeli, zakaj lahko visoka glasnost zvokov poškoduje vaš sluh, poglejmo, kaj se zgodi, ko zvočni valovi dosežejo vaša ušesa.

Kako deluje naš sluh

Oblika mesnatega dela zunanjega ušesa, ki se imenuje uhelj, je ustrezna za zbiranje zvočnih valov in jih usmerja v sluhovod, kjer kmalu dosežejo bobnič. Ta zaradi zvočnih valov zaniha, kar nato povzroči, da se enako zgodi s tremi koščicami srednjega ušesa. Potem se tresljaji prenesejo v notranje uho, s tekočino napolnjen mešiček v kosti. Tukaj se tresljaji prenesejo skozi tekočino v polžu, slušnem delu, ki je spiralno zavit in v katerem so čutne celice. Tekočina v polžu spodbudi vrhnji del čutnic, da proizvedejo berljive živčne dražljaje. Ti se potem prenesejo v možgane, kjer se razberejo in prevedejo kot zvok.

Limbični sistem pomaga možganom pri odločitvi, katerim zvokom naj posvetijo pozornost in katere naj izločijo. Mati denimo morda zavestno ne sliši običajnih zvokov otroka pri igri, vendar pa se bo nemudoma odzvala na jok zaradi nenadnega strahu. Ker poslušamo z dvema ušesoma, lahko slišimo stereofonsko,  kar je zelo koristno. Omogoča nam prepoznavanje vira zvokov. Vendar ko je zvok govor, lahko možgani razumejo samo eno sporočilo naenkrat. »Zato,« piše v knjigi The Senses, »ljudje, ko koga poslušajo, medtem ko govorijo po telefonu, težko slišijo, kaj jim oseba poleg njih govori.«

Kako hrup poškoduje naš sluh

Da bi si predstavljali, kako lahko glasni zvoki poškodujejo naš sluh, razmislite o naslednji primerjavi. Neko poročilo o varnosti pri delu primerja čutne membrane v notranjem ušesu s pšenico na polju in zvok, ki vstopa v uho, z vetrom. Lahen veter bo, kakor nizkofrekvenčni zvok, zavel po pšenici, a je to ne poškoduje. Toda z večjo hitrostjo vetra se poveča tudi pritisk na pšenična stebla. Nenaden, zelo močan veter ali nenehna dolgotrajna izpostavljenost rahlemu vetru lahko nepopravljivo poškoduje steblo in povzroči, da to odmre.

Podobno je s hrupom in drobcenimi občutljivimi čutnicami v notranjem ušesu. Nenaden glasen pok lahko raztrga tkiva notranjega ušesa, za čimer ostanejo brazgotine, ki povzročijo trajno izgubo sluha. Poleg tega lahko dolgotrajen nevaren hrup trajno poškoduje občutljive čutne celice. Ko so poškodovane, se ne morejo več obnoviti. Spremljajoča posledica je morda tinitus – brenčanje, zvonjenje oziroma šumenje v ušesih ali glavi.

Zaščitite in karseda ohranite svoj sluh

Čeprav morda dednost ali kakšna nepredvidena nesreča povzroči izgubo sluha, lahko varnostno ukrepamo, da zaščitimo in karseda ohranimo naš dragoceni čut za sluh. Dobro je, da se vnaprej poučimo, kakšna so možna tveganja. Kot je dejala neka avdiologinja, »je čakanje na pojav težave in šele nato ukrepanje enako, kot če bi se namazali z zaščitno kremo po tem, ko nas je sonce že opeklo«.

Pogosto je težava v tem, kako poslušamo, in ne toliko, kaj poslušamo. Če denimo uporabljate stereo slušalke, boste morda želeli jakost zvoka naravnati dovolj nizko, da lahko slišite tudi zvoke okoli sebe. Če je vaša stereo naprava v avtomobilu ali stanovanju naravnana tako glasno, da moti običajen pogovor, je morda to znak, da je tudi dovolj glasna za poškodovanje vašega sluha. Strokovnjaki svarijo, da si lahko z dve- do triurno izpostavljenostjo 90 decibelom poškodujete sluh. Kadar ste v hrupnem okolju, so priporočljivi ušesni čepki ali drugi pripomočki za zaščito sluha.

Starši bi si morali zapomniti, da se otroci bolj nagibajo k poškodbam sluha kot pa odrasli. Bodite pozorni na morebitne nevarnosti hrupnih igrač. Saj celo ropotuljica lahko doseže 110 decibelov!

Naša ušesa so občutljivi, majhni in čudoviti mehanizmi. Z njimi lahko slišimo najrazličnejše in krasne zvoke sveta, ki so okoli nas. Vsekakor to dragoceno darilo sluha zasluži, da ga varujemo.

[Okvir na strani 20]

Približni decibeli nekaterih običajnih zvokov

• Dihanje – 10 decibelov

• Šepetanje – 20 decibelov

• Pogovor – 60 decibelov

• Prometna konica – 80 decibelov

• Kuhinjski mešalnik – 90 decibelov

• Mimovozeči vlak – 100 decibelov

• Motorna žaga – 110 decibelov

• Prelet reaktivnega letala – 120 decibelov

• Strel puške – 140 decibelov

[Okvir na strani 21]

Morda se vam sluh slabša, če

• povečujete glasnost radia ali televizije, drugim pa je neprijetno glasna,

• druge vedno znova prosite, naj ponovijo, kaj so rekli,

• pogosto namrščite obraz, se nagnete naprej in obrnete glavo k tistemu, ki vam govori, da bi ga slišali,

• slabo slišite na javnih shodih ali kadar je v ozadju hrup, kot je denimo na družabnih srečanjih ali v trgovini, kjer je veliko ljudi,

• pogosto druge poprosite, da vam povedo, kaj je bilo rečeno.

[Shema na strani 20]

(Lega besedila – glej publikacijo)

uhelj

tri koščice srednjega ušesa

bobnič

živci do možganov

polž