Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Mnoge podobe Rima

Mnoge podobe Rima

 Mnoge podobe Rima

OD PISCA ZA PREBUDITE SE! IZ ITALIJE

»Zdi se mi, da je moral imeti Romul [bajeslovni ustanovitelj Rima leta 753 pr. n. š.] že od vsega začetka božanski namig, da bo mesto nekega dne sedež in dom mogočnega imperija.« (CICERO, RIMSKI GOVORNIK IN DRŽAVNIK, PRVO STOLETJE PR. N. Š.)

RIM ima, podobno kakor druga mesta z večtisočletno zgodovino, mnogo podob, ki so se skozi stoletja delno ohranile. Ali bi jih radi videli? Zdaj je ravno pravi čas, še posebej če ste povabljeni na eno od zborovanj Jehovovih prič, ki bodo od 10. do 12. avgusta 2001 v Rimu, Bariju, Torinu in Milanu.

Toda kateri Rim želite videti? Na voljo so antični, republikanski in imperijski. Potem pa še srednjeveški, renesančni in baročni ter nazadnje sodobni Rim. Da zaokrožimo sliko, imamo še papeški Rim, Rim preprostih ljudi in plemiški Rim. Povsod v tej metropoli so presenečenja.

Antični Rim

Najstarejše naselbine, vasice iz kolib v železni dobi, so očitno nastale že davno pred osmim stoletjem pr. n. š. na rimskih gričih okoli nekdanje kotline ob staroveški plitvini reke Tibere. Že v preteklosti so se zlahka razpoznale vzpetine, ki so obdajale to področje, saj je bilo rečeno, da je mesto zraslo na sedmih gričih: Kvirinal, Viminal, Eskvilin, Celij, Aventin, Palatin in Kapitol. Določena mestna področja še danes nosijo nekatera od teh imen.

Če se odločite obiskati Rim, ne pozabite vzeti s seboj natančnega vodnika in karte. Morda si boste lahko predstavljali, kaj je antični Rimljan verjetno videl pred kakimi 2000 leti.

Obiščimo Forum

»Forum je bil središče političnega, trgovskega in pravnega življenja v antičnem Rimu,« piše v nekem vodniku. Glavni vhod na to področje je po Via dei Fori Imperiali. Tja boste lahko prišli s podzemno železnico in s katerim od avtobusov, ki vozijo tja.

Med najbolj znamenitimi spomeniki na tem področju je Kolosej, ki mu pravijo tudi flavijski amfiteater, simbol imperijske dobe. Visok je 48 metrov, kot sodobna 16-nadstropna zgradba. Dolg je kakih 190 metrov, širok pa kakih 155 metrov. Ima 80 vhodov in prostora za 55.000 gledalcev! Narejen je bil po naročilu cesarja Vespaziana leta 72 n. š. Spomnite se tega, ko boste stali ob njem. Če bi zidovi lahko govorili . . .

Nedavne najdbe namigujejo, da so amfiteater dokončali z vojnim plenom, ki so ga rimske legije  pripeljale nazaj v mesto po svojem zmagovitem bojnem pohodu na Judejo, ki je dosegel vrhunec z uničenjem Jeruzalema leta 70 n. š. (Matevž 24:1, 2; Lukež 21:5, 6) Stoletja je bil prizorišče surovih gladiatorskih iger. V nasprotju s priljubljenim prepričanjem pa se zdi, da kristjanov tam niso mučili. *

Blizu Koloseja je Titov slavolok, ki so ga postavili, da bi proslavili ta bojni pohod. Pod lokom lahko vidite prizore zmagoslavnega sprevoda z judovskimi ujetniki in z razkazovanjem svete opreme iz templja. Judje so verjetno šli prav tu mimo!

Drug zelo znan antični spomenik je impresivni in dobro ohranjeni Panteon. To je nekdanji poganski tempelj, posvečen vsem bogovom, zdaj pa je v njem katoliška cerkev. Cesar Hadrijan (76–138 n. š.), znan po svojem varovalnem zidu v severni Angliji, je naredil to rimsko gradbeno mojstrovino v obdobju 118–128 n. š. Višina in premer te okrogle zgradbe s kupolo sta enaka, 43,4 metra.

Veliki cirkus oziroma Circus Maximus, grič Palatin ter številni drugi predeli in spomeniki nas vabijo, naj se vrnemo v preteklost. Na sijaj in veličino šeste svetovne sile iz biblijske zgodovine nas nadalje spominjajo antični obeliski in izklesani stebri, kot sta Trajanov steber in steber Marka Avrelija, ki še vedno stojijo na raznih koncih mesta.

Rim iz apostolskega obdobja

Čeprav je apostolsko krščanstvo kmalu nadomestilo odpadniško krščanstvo, je v Rimu še vedno mogoče bežno videti  epizode iz življenja zgodnjih kristjanov. Kako bi se na primer lahko zgodilo, da se med ogledom Apijske ceste ne bi spomnili na dogodek apostola Pavla, ko so ga krščanski bratje spremljali vse do mesta? (Dejanja 28:14–16) Vendar pa moramo biti previdni, da ne bi kar slepo sprejeli tradicije. Značilen primer je tako imenovani Mamertinski zapor, ki stoji blizu Foruma in v katerem naj bi bil priprt apostol Peter. Vendar pa ni biblijskega dokaza, da bi Peter sploh kdaj stopil v to mesto.

Ko ste že na Apijski cesti, si boste morda želeli ogledati znamenite katakombe – več sto kilometrov podzemnih predorov, ki so bili pokopališče. Najdbe, povezane s čaščenjem mrtvih in mučenikov ter zamislijo o nesmrtnosti duše, kažejo, da ljudje, ki so pokopavali v te starodavne grobnice, niso bili več pravi sledilci originalnih Jezusovih naukov. *

Kako je renesansa spremenila Rim

Rim je med renesanso (14. do 16. stoletje) doživel temeljito preobrazbo, med drugim zaradi naraščanja papeške moči in ugleda. Na papeški dvor so klicali umetnike, arhitekte in rokodelce. Eden najbolj slavnih je bil Michelangelo. Nekatere njegove mojstrovine so ohranjene v mestu Vatikan. Znameniti sta »Poslednja sodba« v Sikstinski kapeli in njegove stropne kapelne freske, ki se jih lahko vidi ob vstopu v Vatikanski muzej. Vredno je omeniti, da na »Poslednji sodbi« ni upodobljenih vic.

Drugo Michelangelovo delo je kip Mojzesa v rimski cerkvi sv. Petra v verigah. Njegov vpliv je viden tudi v številnih detajlih bazilike sv. Petra. V tej cerkvi je več mojstrovin, tudi Michelangelov kip »Pietà«, ki prikazuje mrtvega Kristusa v materinih rokah.

Za Jehovove priče je zanimivo, da je v baziliki večkrat prikazan hebrejski tetragram, ki predstavlja Božje ime, Jehova. Poiščite ga na nagrobnem spomeniku Klemena XIII. in v Kapeli predstavitve.

Spektakularen baročni Rim

Najbolj spektakularna podoba Rima je verjetno baročno mesto. Baročni stil »je velik in poln pozornost zbujajočih detajlov«, piše v neki enciklopediji. Pojavil se je v poznem 16. stoletju in v 18. stoletju postal že bolj oseben rokoko stil. Znamenito baročno delo je Berninijev spomenik papežu Aleksandru VII. v cerkvi sv. Petra. Bernini je bil priljubljen papeški umetnik. V Rimu je preoblikoval cerkve, palače,  kipe in vodnjake. Poglejte si piazzo (trg) pred baziliko sv. Petra, ki ga obdaja Berninijevo spektakularno stebrišče, ali pa Piazzo del Popolo, »ki je veliko simetrično preddverje srcu Rima«. Barok in Bernini sta povsod! Vsekakor pa si oglejte prizore na vodnjaku Trevi ali na vodnjakih na Piazzi Navoni, na primer Berninijevi Fontani dei Fiumi (vodnjak štirih rek) in Fontani del Moro (Mavrov vodnjak).

Sodobno mesto

Danes v mestu redko načrtujejo kaj novega. Zadnji veliki projekt je iz 1930-ih, in sicer gradnja Esposizione Universale di Roma (EUR). Med Mussolinijevim vladanjem naj bi poveličevala fašizem.

Mestna uprava zdaj namerava zaščititi neprecenljivo rimsko umetnostno zapuščino in poudariti njeno pomembnost. V njej namreč lahko človek uživa ne le na ulicah in trgih, ampak tudi v več kot 100 mestnih muzejih. Preden se odpravite na ogled muzejev, spomenikov in arheoloških točk, pa bi bilo morda modro, da bi se na primernih mestih na internetu ali v dobrem popotniškem vodniku pozanimali glede odpiralnega časa.

V Rimu, ki je sicer znan po Vatikanu, so tudi različne druge religije. Jehovove priče imajo tukaj podružnični urad in zborsko dvorano. Na tem metropolitanskem področju je skoraj 10.000 Prič, ki se zbirajo v kakih 130 občinah in skupinah. Shode imajo v italijanščini in še v 12 drugih jezikih. Dobrodošli boste v kateri koli Sali del Regno (kraljestveni dvorani).

Katero koli podobo Rima si torej med mnogimi, ki jih to mesto ponuja, želite ogledati, vas vabimo, da pridete, saj je že nemški pisec Johann Wolfgang von Goethe napisal, »da se človek samo v Rimu lahko pouči o Rimu«.

[Podčrtni opombi]

^ odst. 12 Glej Prebudite se!, 8. julij 1991, strani 22–25.

^ odst. 18 Glej Prebudite se!, 8. avgust 1995, strani 16–20, v angleščini.

 [Box/slike na straneh 18, 19]

 BARI—živahna prestolnica Apulije

APULIJA je pokrajina na »peti« italijanskega »škornja«. (Glej zemljevid na strani 14.) Znana je po olivnem olju in vinu. Bari je njena prestolnica s približno 350.000 prebivalci. Menijo, da mesto izvira iz predrimskega časa. Nekoč je prišlo pod grški vpliv. Rimljani, ki so vdrli na področje v četrtem stoletju pr. n. š., so mestu rekli Barium in so ga naredili v municipium, kar pomeni naselbino, ki so jo naseljevali rimski državljani in je ohranila lastno upravno neodvisnost.

Bari je od prve križarske vojne (1096 n. š.) postajal vse bolj pomemben zaradi poti na Vzhod. Postal je tudi pristanišče, iz katerega je odplulo mnogo križarskih ladij.

Mesto »božička«?

Najpomembnejši barijski spomeniki so tesno povezani z zgodovinskimi dogodki. Zgradba, ki je še posebej povezana z zgodovino Barija, je Basilica di San Nicola. Za omenjenega Nicola oziroma Nikolaja je rečeno, da je bil škof v Miri, mestu v Mali Aziji, v četrtem stoletju n. š. V starem veku so se podrobnosti iz njegovega življenja pomešale s podrobnostmi drugega duhovnika z enakim imenom, ki pa je živel v šestem stoletju. Tako so s to osebo povezane legende različnega izvora. Ena od mnogih pravi, da je Nikolaj zaščitnik otrok, ker naj bi obudil tri otroke, ki jih je neki hudobni gostilničar razsekal na kose in jih dal v razsol! Ne preseneča torej, da se je nebiblijsko čaščenje tega človeka v srednjem veku razširilo in menda so bile njegove relikvije zelo iskane.

V knjigi Puglia-Dal Gargano al Salento piše, da je Nikolaj, po latinsko Sanctus Nicolaus, »postal Santa Claus v deželah severno od Alp, kasneje pa še v Severni Ameriki. Njegov škofovski plašč se je spremenil v kožuhasti duhovniški plašč, škofovska kapa v kapuco, svetnik pa v usmiljenega belobradega starca s torbo, polno daril.« Pa je nastal božiček! *

V mestu so še drugi zanimivi spomeniki, vendar pa je za Jehovove priče morda še posebej zanimiva cerkev svete trojice in svetih Kozme in Damijana, ki je bila zgrajena v 1960-ih letih. V njeni apsidi oziroma polkrožnem zaključku je mozaična upodobitev, tetragram.

Ali ste že kdaj videli trullo?

Iz Barija vam ni treba potovati daleč, pa že lahko najdete mnogo zanimivih krajev. V Alberobelli, ki je kakih 55 kilometrov jugovzhodno od Barija, so znamenita trulla. To so nenavadno oblikovane bele stavbe s stožčasto streho. Rekli so jim kamniti šotori in nenavadni paviljoni, zgrajeni med drevesi. Narejeni so iz kamnov, ki so jih brez malte postavili enega vrh drugega. Trullo bi lahko bilo zaradi načina gradnje navidez bolj nestabilno, celo nevarno, vendar je zdržalo. Mnoge stavbe so stare več stoletij. So tudi dobro izolirane, tako da je v njih poleti hladno, pozimi pa toplo.

Če ste navdušen fotograf, boste morda želeli slikati impresivni grad Castel del Monte, ki je kakih 40 kilometrov zahodno od Barija. Graditi so ga začeli Normani v 12. stoletju. V nekem vodniku piše: »Prekaša vsak drug grad, ki je povezan s Friderikom II. To je tudi ena najbolj prefinjenih svetnih zgradb srednjega veka.« V neki knjigi je opisan kot »usklajena geometrična študija v dveh nadstropjih s po osmimi sobami«. To je osmerokotno oblikovana združba osmih satelitskih stolpov. Vredna je ogleda.

V Bariju se kakih 1600 Jehovovih prič in številni njihovi prijatelji sestajajo v 18 občinah. Vsi komaj čakajo, da bodo pozdravili mnoge obiskovalce na območnem zborovanju »Učitelji Božje besede«, ki bo letos na stadionu San Nicola v tem mestu.

Podčrtna opomba

^ odst. 39 Glej Stražni stolp, 15. december 1989, strani 26–28, in Prebudite se!, 8. december 1989, stran 14, oboje v angleščini.

[Slike]

Tetragram v cerkvi svete trojice in svetih Kozme in Damijana

Promenada

Castel del Monte

Trulla v Alberobelli

[Zemljevid na strani 14]

(Lega besedila – glej publikacijo)

RIM

BARI

[Vir slike]

Mountain High Maps® Copyright © 1997 Digital Wisdom, Inc.

[Slika na strani 14]

Titov slavolok s frizom oziroma upodobitvijo, ki kaže plenjenje jeruzalemskega templja

[Slika na strani 14]

Kolosej

[Slika na strani 15]

Steber Marka Avrelija

[Slika na strani 15]

Apijska cesta

[Slika na strani 15]

Pantenon, nekoč poganski tempelj vsem bogovom, zdaj katoliška cerkev

[Slika na strani 16]

Detajl iz Michelangelove Poslednje sodbe v Sikstinski kapeli

[Slika na straneh 16, 17]

Berninijev vodnjak štirih rek

[Slika na strani 17]

Podružnični urad Jehovovih prič

[Slika na strani 17]

Vodnjak Trevi

[Slika na strani 17]

Po legendi sta Romul in Rem, ki ju je vzgojila volkulja, bajeslovna ustanovitelja Rima