Mladi vprašujejo . . .

Kaj je tako slabega, če se ponoči izmuznem od doma?

»Vedno sva se izmuznili ob polnoči in šli v kavarno, da bi se tam dobili s fanti. Nato smo šli na neki grič. Vsi drugi so kadili, jaz nisem nikoli. Sedli smo in se pogovarjali o vsem mogočem ter poslušali težkometalno glasbo. Nato sva šli domov ob 5.00, še preden sta se starša zbudila.« (Tara) *

»Ko je oče odšel na delo, mama pa je že spala, sem se izmuznil skozi prednja vrata. Pustil sem jih odprta, tako da ni mogla slišati zapiranja – bila so kovinska. Vso noč sem prebil s prijatelji. Nato sem se zjutraj, ko je sonce že vzšlo, skušal pritihotapiti nazaj. Mama je včasih odkrila, da sem odšel, in me zaklenila ven.« (Joseph)

IZMUZNITI SE – sliši se vznemirljivo in zabavno. Je priložnost, da za nekaj ur okusiš samostojno življenje, priložnost, da delaš, kar želiš, in se družiš s tistim, s komer ti želiš, ne da bi za to moral biti komu kaj odgovoren. Poleg tega si najbrž slišal vrstnike, kako se bahajo, češ kaj vse počnejo in kako se zabavajo, ko se ponoči izmuznejo. Tako te morda zelo mika, da bi se jim skušal pridružiti.

V neki severnoameriški raziskavi, v kateri je sodelovalo 110 dijakov vseh letnikov, jih je 55 priznalo, da so se vsaj enkrat že izmuznili. Večina je to prvič storila pri 14 letih. Problem je tako resen, da nekateri izvedenci priporočajo, da bi starši v domove namestili elektronske alarmne sisteme, s katerimi bi otrokom preprečili oditi brez vednosti staršev. Zakaj toliko mladih tvega jezo svojih staršev in se izmuzne?

Zakaj se nekateri ponoči izmuznejo

Včasih se mladi izmuznejo preprosto zato, ker se dolgočasijo in se želijo malo zabavati s svojimi prijatelji. V knjigi Adolescents and Youth je pojasnjeno, da se morda mladi ponoči izmuznejo »zaradi nekaterih omejitev, na primer prezgodaj določene skrajne ure, ko morajo biti doma, ali prepovedi izhoda, zaradi katerega ne smejo na nekatera družabna srečanja. Mladi vseeno gredo in se včasih uspejo vrniti, ne da bi jih odkrili.« Neka 16-letnica je pojasnila, zakaj se ponoči izmuzne. »Počutim se, kakor da sem majhen otrok in da nimam [svojega] življenja,« je dejala. »Doma moram biti mnogo prej kakor drugi. In starša mi ne dovolita, da bi šla tja, kamor gredo moji prijatelji. [. . .] Seveda kljub temu grem in se zlažem.« Joseph, ki smo ga omenili na začetku, se je začel odtihotapljati pri 14 letih. Takrat je šel na rap koncert, kamor ga starši niso pustili.

 Večina mladih resda nima slabih nagibov za to, da bi se izmuznila. Tara, mladenka, ki smo jo omenili na začetku, je dejala: »Prva stvar, ki sva jo imeli na umu, ni bila ‚Dajva, narediva kakšen velik greh‘. Želela sem samo biti s sestro, ona pa je hotela ven in se zabavati s svojimi prijatelji.« Joseph je dejal: »Samo skupaj smo bili. Želel sem se pogovarjati in biti s prijatelji.« Toda medtem ko samo druženje s prijatelji morda redko privede do velikih zločinov, pa mnogi mladi zapadejo v resne težave.

Tveganje

Strokovnjakinja za duševno zdravje, dr. Lynn E. Ponton, takole trdi: »Za najstnike je tveganje normalno.« Dr. Pontonova gre še dlje in pojasni, da je normalno in morda celo zdravo, da si mladi želijo postati neodvisni, da poskusijo nove reči, da se znajdejo v novih in zanimivih okoliščinah. To spada k odraščanju. Toda mnogo mladih tvega in gre preko vseh razumnih meja – še posebej ko so daleč od skrbnega nadzora svojih staršev. V reviji Teen piše: »Formula pritiska sovrstnikov, dolgočasja, nenamensko izrabljene energije in morda še kak drug pospeševalec, na primer pivo, [. . .] lahko najstnike vodi k napačnemu tveganju, kar potem plačajo z življenjem.« V neki raziskavi so našteli nekaj teh tveganih dejavnosti najstnikov, med drugim tudi hitro vožnjo, vandalizem, vožnjo pod vplivom alkohola in krajo.

Ko se enkrat malo zapleteš v neposlušnost, je kaj lahko preiti k bolj resnim prestopkom. Tako je, kakor je dejal Jezus v Lukeževem evangeliju 16:10, Ekumenska izdaja: »Kdor [. . .] je nepošten v najmanjši [reči], bo nepošten tudi v veliki.« Ni čudno, da lahko potem to, da se izmuzneš, da bi bil s prijatelji, vodi v resne grehe. Tara je nečistovala. Joseph je začel prodajati droge, ujeli so ga ter ga zaprli. Mladi kristjan John je začel zlorabljati droge in krasti avtomobile. Žal mnogi mladi žanjejo tudi fizične posledice takega vedenja – neželeno nosečnost, spolno prenosljivo bolezen ali vdajanje alkoholu oziroma drogam. (Galatom 6:7, 8)

Škoda

Mnogo bolj uničujoča od telesne škode pa utegne biti čustvena škoda. Vznemirjena vest je lahko zelo boleča. (Psalm 38:3, 4) Joseph pravi: »Neki pregovor pravi, da ne veš, kaj imaš, dokler tega ne izgubiš. Včasih se ozrem v preteklost in ne morem verjeti, da sem bil tako slep.«

Prav tako ne smeš spregledati madeža, ki lahko pokvari tvoj ugled. V Propovedniku 10:1 piše: »Mrtve muhe napravijo, da se mazilarju mazilo skazi in usmradi: enako malo neumnosti lahko prevlada modrost in slavo.« V preteklosti se je dragoceno mazilo oziroma dišava lahko pokvarila že z nečim tako malim, kot je mrtva muha. Podobno je lahko  tudi tvoj težko pridobljeni ugled uničen s samo »malo neumnosti«. In če si kristjan, je takšno slabo vedenje lahko nedvomno ovira, da bi imel v občini prednosti. Končno, kako lahko spodbujaš druge, naj se ravnajo po biblijskih načelih, če pa vedo, da sam ne delaš tako? (Rimljanom 2:1–3)

Navsezadnje razmisli tudi o bolečini, ki jo lahko s tem, ko te ne bo, zadaš staršema, ko to odkrijeta. Neka mati je komentirala, kako grozno ji je bilo, ko je odkrila, da njene 15-letne hčere ni doma. Pravi, da sta bila z možem ‚vsa iz sebe od skrbi‘, ker nista vedela, kam je hči šla. Ali želiš staršema povzročiti takšno bolečino in žalost? (Pregovori 10:1)

Dobiti več svobode

Razumljivo je, da si lahko razočaran, če se ti zdi, da sta starša preveč stroga. Toda ali je to, da se izmuzneš, res rešitev? Skoraj zagotovo te bosta navsezadnje zasačila. Tudi če si dovolj pretkan, da ju ukaniš, Bog Jehova vidi tvoja dela, celo tista, ki jih storiš pod okriljem noči. (Job 34:21) Starša te bosta prej ali slej razkrinkala, kar pa bo verjetno škodovalo zaupanju, ki sta ga prej imela v tebe. Posledica? Izgubil boš veliko prav tistega, kar si si želel – svobode!

Zapomni si: da bi bil lahko svoboden, si moraš pridobiti zaupanje staršev. In to najbolje narediš preprosto s tem, da si jima poslušen. (Efežanom 6:1–3) Če meniš, da sta starša nekoliko nerazumna, se z njima odkrito in spoštljivo pogovori. Prav gotovo bosta razmislila o tem, kar jima boš povedal. Po drugi strani pa lahko ugotoviš, da ti upravičeno nekoliko omejujeta svobodo. Tudi če se ne strinjaš, nikoli ne pozabi, da te imata rada in da ti iz srca želita najboljše. Še naprej utrjuj zaupanje, ki ga imata do tebe, in ob primernem času boš dobil svobodo, ki si jo želiš. *

‚Ne hodi ž njimi‘

V starem veku so bili bogaboječi mladi pogosto v skušnjavi, da bi se pridružili vrstnikom v njihovem divjem vedenju. Salomon je takole spodbujal mlade: »Sin moj, ako te vabijo grešniki, se jim ne vdaj. [. . .] Ne hodi po poti ž njimi!« (Pregovori 1:10, 15) Pazi na ta nasvet, ko te bodo tako imenovani prijatelji skušali pregovoriti, da bi se izmuznil. Salomon nadalje opozarja: »Razumni vidi hudo ter se skrije, abotni [neizkušeni, NW] pa gredo naprej in morajo trpeti.« (Pregovori 22:3)

Če si že začel ponoči odhajati od doma, nehaj! Dolgoročno si samo škoduješ. Staršema povej, kaj počneš, in se spoprimi z vsako kaznijo ali omejitvami, ki ti jih morda naložita. Če je treba, si poišči nove prijatelje, takšne, ki bodo nate dobro vplivali. (Pregovori 13:20) Poišči si bolj zdravo in manj tvegano zabavo.

Najpomembnejše pa je, da si izgrajuješ duhovnost z branjem Biblije in obiskovanjem krščanskih shodov. »Kako ohrani mladenič stezo svojo brez madeža?« je vprašal psalmist. In odgovori: »Držeč se je po besedi tvoji [Božji].« (Psalm 119:9) Ko boš postopoma spremenil svoje mišljenje in delal, kar je prav, boš sklenil, da se je morda zabavno in vznemirljivo izmuzniti, a ni vredno tveganja.

[Podčrtna opomba]

[Poudarjeno besedilo na strani 27]

»Starša mi ne dovolita, da bi šla tja, kamor gredo moji prijatelji [. . .] Kljub temu grem in se zlažem.«

[Slika na strani 26]

To, da se izmuzneš, pogosto vodi v resne težave