Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Bodiidi bjo bo Feteletšego bo Bjang?

Bodiidi bjo bo Feteletšego bo Bjang?

Bodiidi bjo bo Feteletšego bo Bjang?

BODIIDI bjo bo feteletšego bo bea bophelo kotsing. Bo bolela go se be le dijo tše lekanego, meetse le makhura gotee le go hloka madulo a swanetšego, tlhokomelo ya tša maphelo le thuto. Bo kgoma batho ba dimilione tše sekete, mo e ka bago batho ba lekanago le badudi ka moka ba Amerika. Lega go le bjalo, batho ba bantši ba mafelong a swanago le Bodikela bja Yuropa le Amerika Leboa ga se ba ka ba bona motho yo a lego bodiiding bjo bo feteletšego. Ka gona a re boneng ba bangwe ba bona gona bjale.

Mbarushimana o dula Rwanda, Afrika, le mosadi wa gagwe gotee le bana ba bahlano. Ngwana wa botshelela o bolailwe ke bolwetši bja malaria. O re: “Tate o ile a swanelwa ke go re arolela naga ya gagwe re le ba tshela. Karolo ya ka e be e le e nyenyane kudu moo ke ilego ka swanelwa ke go hudušetša lapa la ka toropong. Nna le mosadi wa ka re šoma go rwala mekotla ya matlapa le santa. Legae la rena ga le na mafasetere. Re ga meetse sedibeng se se lego seteišeneng sa maphodisa. Gantši re ja gatee ka letšatši, eupša ge go se na mošomo, re fetša letšatši ka moka re sa je. Ge seo se direga ke a itšwela—ga ke kgone go kgotlelela go kwa bana ba lla ba nyaka dijo.”

Victor le Carmen ba iphediša ka go lokiša dieta. Ba dula motseng o lego lekatana wa Bolivia le bana ba bona ba bahlano. Ba hirišitše phapoši e tee moagong o senyegilego wo o agilwego ka ditena tša mmu woo tlhaka ya wona ya masenke e nelago e bile go se nago le mohlagase. Sekolo se be se tletše kudu moo Victor a ilego a swanelwa ke go direla morwedi wa gagwe teseke yeo a tlago go e diriša moo sekolong. Banyalani ba ba swanetše go sepela dikhilomithara tše lesome go yo rema dikgong tša go apea le go bediša meetse a go nwa. Carmen o re: “Ga re na ntlwana ya boithomelo. Ka gona re swanetše go ya nokeng yeo gape e dirišetšwago go hlapa le go lahlela ditlakala. Gantši bana ba a babja.”

Francisco le Ilídia ba dula motsaneng wa dinagamagaeng wa kua Mozambique. Ba bane ba bana ba bona ba banyenyane ba sa phela; yo mongwe o bolailwe ke bolwetši bja malaria ka morago ga ge a se a amogelwa sepetlele bakeng sa kalafo. Banyalani ba ba bjala reise e lekanego le dipotata serapaneng sa bona bakeng sa dijo tša go ka tšea dikgwedi tše tharo. Francisco o re: “Ka dinako tše dingwe pula ga e ne goba mahodu a utswa dibjalo tša rena, ka go re’alo ke dira tšhelete e nyenyane ka go rema le go rekiša diphata tša mo-bamboo tša go aga. E bile re ya kgonyeng lešokeng, e lego mo e ka bago bokgole bja diiri tše pedi ge re sepela ka maoto. Nna le mosadi wa ka re tla le dingata tše pedi, e tee ke ya go apea beke ka moka gomme ya bobedi ke ya go rekišwa.”

Ba bantši ba nagana gore go na le se se fošagetšego le go hloka toka ka lefase leo go lona motho o tee go ba šupago a phelago go swana le Mbarushimana, Victor le Francisco, mola ba bangwe ba dimilione tše dikete ba thabela bophelo bjo bo atlegilego kudu. Ba bangwe ba lekile go lokiša boemo. Sehlogo se se latelago se hlahloba maiteko le dikholofelo tša bona.

[Seswantšho go matlakala 2, 3]

Carmen o ga meetse nokeng a ena le ba babedi ba bana ba gagwe