Lefase le Swerwe ke “Letadi”​—Na go na le Pheko?

MASWAO a a bonala—tekanyo ya phišo e a phagama. Mohlala wa se ke motse wa Alaska wa Newtok, wo o lego karolong ya borwa bja Arctic Circle. Lehlwa leo le bego le kgahlile—leo le tsebjago e le permafrost—leo motse wa Newtok o agilwego godimo ga lona le a tologa. Moagi wa moo yo a bitšwago Frank o llile ka gore: “Ga ke sa nyaka go dula lehlweng leo le kgahlilego [le ka mohla]. Go tletše leraga.” Dinyakišišo di re nywageng e lesome e tlago motse wo o lego lebopong o ka gogolwa ke meetse.

Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC) e phethile ka gore: “Go phagama ga tekanyo ya phišo ke selo sa kgonthe.” Bohlatse bja se ke go phagama ga phišo ya lefase. Seo bo-rathutamahlale ba se bitšago go fetoga ga boemo bja leratadima se feleleditše ka maemo a feteletšego a leratadima ao a akaretšago dikomelelo, dipula tše matla, maphoto a moya o fišago le madimo lefaseng ka bophara. Go tla direga’ng ka polanete ya rena? Na go na le pheko?

Go Nyakišiša Seo se Bakelago Lefase Mathata

Go swana le molwetši yo a lego sepetlele, maswao a bohlokwa ao a bontšhago gore lefase le a babja a šeditšwe ka kelohloko ke ditsebi tša boemo bja leratadima. Di-sattelite di dula di šeditše go tologa ga dithaba tša mahlwa, mafelo a go lekola boemo bja leratadima a lekola tekanyo yeo pula e nago ka yona, go lekolwa dithempheretšha tša mawatle go dirišwa ditlabakelo tšeo di tsenywago ka mawatleng gomme difofane di lekola tekanyo yeo moya o šilafaditšwego ka yona. Tsebišo ye e ntši ya leratadima e tsenywa ka dikhomphutheng tša maemo a godimo.

Mafelelo ke afe? Ba bangwe ba dumela gore lefaufau le tletše dikgase tše kotsi. Makasine wa Time o re ka 2006 feela, Carbon dioxide yeo e ntšheditšwego lefaufaung lefaseng ka bophara “e fihleletše palo e šiišago ya ditone tše dimilione tše dikete tše 32.” Go swana le maboto a galase a ntlo yeo go bewago dibjalo ka go yona gore di se senywe ke boemo bjo bobe bja leratadima, dikgase tše bjalo di tswalelela phišo ya lefase gomme tša e thibela go tšwela ka ntle ga lefase, ka go realo tša tlaleletša go phagameng ga tekanyo ya phišo ya lefase. Bokamoso bo tla ba bjang? Go ya ka IPCC, ge e ba dikgase tše di tšwela pele go tšhollelwa lefau-faung ka tekanyo yeo di tšhollelwago ka yona gona bjale, se se tla feleletša ka “diphetogo tše dintši tshepedišong ya  lefase ya boemo bja leratadima,” e lego seo go ka diregago gore se bake mafelelo a šoro kudu go feta kamoo go šetšego go bile ka gona. Ba bantši ga bjale ba dumela gore tharollo ke go lekanyetša go tšhollelwa ga carbon dioxide lefaufaung. Lega go le bjalo, gaešita le ge go tšhollelwa ga dikgase tše lefaufaung go be go ka thibelwa gore go se ke wa gwa oketšega ka tsela e itšego, boemo bja leratadima bjo bo hlamilwego ka dikhomphutha bo šišinya gore go ka direga gore “go phagama ga phišo le go phagama ga mawatle [mo go bakwago ke go phagama ga phišo] go tšwele pele ka nywaga-kgolo e mentši.”

Moo re ka Hwetšago Dikarabo

Ka kgonthe, go bolela boemo bja leratadima e sa le pele ke thutamahlale e raraganego. Kgatišo ya Inthaneteng yeo e bitšwago Earth Observatory e botšiša gore: “Ka mohlala, go tla direga’ng ka maru ge phišo ya lefase e dutše e oketšega? Na maru a lego godimo kudu ao monyago phišo le ao a tlago go baka phišo e oketšegilego e tla ba a mantši go feta a maso ao a thibelago seetša sa letšatši?” Karabo e bile efe? “Ga bjale bo-rathutamahlale ga ba na dikarabo tša dipotšišo tše.”

Ka lehlakoreng le lengwe, Beibele e kgonthišetša gore Jehofa Modimo ke “Mohlodi wa lexodimo le lefase,” go akaretša le “maru sebakeng sa godimo.” (Genesi 14:19; Diema 8:28, PK) O itlhalositše ka tsela ya theto gore ke yena a beilego “bohlale bosong bja maru.” Ee, Jehofa o kwešiša ka mo go feletšego seo bo-rathutamahlale ba palelwago ke go se kwešiša.—Jobo 38:36, PK.

Mabapi le lefaufau la lefase, ela hloko seo Modimo a se boletšego bjalo ka ge go ngwadilwe ka Beibeleng nywageng e ka bago 2 700 e fetilego: ‘Pula e tšwa legodimong gomme ga e boele gona eupša e nošetša lefase.’ (Jesaya 55:10) Ruri seo se hlalosa ka boripana modikologo wa meetse! Moya-meetse wo o lego marung o a bopagana gomme wa na bjalo ka pula yeo e ‘nošetšago lefase.’ Phišo ya letšatši e dira gore monola o moyafale gomme o ‘boele gona,’ goba lefaufaung, go thoma modikologo wo gape. Lentšu la Jehofa le utollotše ditaba tše makatšago tša mabapi le tshepedišo ya boemo bja leratadima nywaga-kgolong e mentši pele dipuku tšeo di sa bolelego ka Beibele di ka ngwalwa. Na seo ga se godiše kholofelo ya gago go Mmopi le go seo a kgonago go se dira? Ka gona ge go tliwa tabeng ya pheletšo ya mathata a gona bjale a boemo bja leratadima, na e ka se be ga tlhaologanyo gore re lebelele go “Mohlodi wa diphefô” le ‘tatago pula’ yena yo a tsebago kamoo polanete ye e šomago ka gona?—Amosi 4:13; Jobo 38:28.

Lefase le Bopetšwe Morero

Gaešita le ge go e-na le dipono tše sa swanego ka bokamoso bja polanete ya rena, re kgodišegile ka selo se tee: Lefase ke la moswana-noši. Go fapana le dipolanete tše dingwe, le na le diphedi tše dintši tše fapa-fapanego tše di makatšago. Se se kgonega bjang? Bo-rathutamahlale ba nea mabaka a mmalwa. Ka mo go kgethegilego, lefase le na le meetse a mantši; le beilwe bokgoleng bjo bo swanetšego go tloga letšatšing; le gona le na le motswako o swanetšego wa dikgase tšeo di lego lefaufaung go akaretša le oxygen e ntši.

O ka makatšwa ke go tseba gore puku ya Beibele ya Genesi e bolela ka tšona dikarolo tše ka  pegong ya tlholo. Ka mohlala, Genesi 1:10 e hlalosa go kgoboketša ga Modimo meetse ao ‘a ilego a re ke lewatle’—e lego seo se dirago gore go be molaleng gore e bolela ka meetse a mantši. Go Genesi 1:3 re bala gore: “Modimo a re: Seetša a se bê xôna!” Polanete ya rena e kgaufsi le letšatši ka mo go lekanego e le gore karolo e kgolo ya meetse e se ke ya kgahla, eupša ga le kgaufsi kudu le letšatši moo meetse ka moka a ka moyafalago.

Genesi 1:6 e re Modimo o bopile “leratadima” goba lefaufau. Ke moka ditemana 11 le 12 di hlalosa Modimo a dira gore bjang, dimela le dihlare di mele. Tše ka moka ke bohlatse bja go ba gona ga oxygen, yeo ka morago e bego e tla dira gore go kgonege gore batho le diphoofolo ba tšwele pele ba phela ka go hema.

Ka gona, re ka phetha ka go re’ng? Ge Modimo a be a bopa lefase—le e-na le meetse a mantši, le le bokgoleng bjo bo swanetšego go tloga letšatšing gomme le e-na le motswako o swanetšego wa dikgase—o swanetše go ba a be a e-na le lebaka, morero. Beibele e re botša gore: “Modimo-dimo Mmopi wa lefase, a le dira a le thêkxa, a se le bope ya ba la lefêla, a le dirêla xo dulwa ke batho.” (Jesaya 45:18) Psalme 115:16 e re: “Maxodimo ké maxodimo a Morêna; ’me lefase ó le neetše bana ba batho.” Ee, lefase le bopetšwe go dulwa ke batho.

Go ya ka Mangwalo, Modimo o bopile batho ba babedi ba pele gomme a ba bea tšhemong ya Edene, e lego paradeise e botse. Ba be ba swanetše go ‘e lema le go e diša.’ (Genesi 2:15) Le gona, Modimo o ile a ba botša gore: “Tswalang Le atê, tlalang lefase, Le le fenyê.” (Genesi 1:28) Nagana feela ka tebelelo e kgahlišago yeo ba bego ba e-na le yona! Ba be ba swanetše go katološa mellwane ya Paradeise gore e akaretše lefase ka bophara gomme ba dule go yona ka mo go sa felego. Ruri bjoo e be e le bokamoso bjo bo kgahlišago!

Ka manyami, go e na le go kwa Modimo, batho ba pele ba babedi ba ile ba kgetha tsela ya borabele ya boipušo, e lego yeo bontši bja batho bo e latetšego go ba go fihla lehono. (Genesi 3:1-6) Mafelelo e bile afe? Go e na le go lema lefase le go le diša, batho ba ‘senya lefase’ ka tekanyo yeo pele e bego e sa naganwe. (Kutollo 11:18) Lega go le bjalo, re ka homotšwa ke go tseba gore morero wa Modimo ka lefase ga se wa fetoga. Beibele e re kgonthišetša gore: “Lefase, methêô ya lôna [Modimo] O e theile wa xo se šišinyêxe neng le neng.” (Psalme 104:5) Le gona, Jesu ka boyena o holofeditše Thutong ya Thabeng gore: “Go thaba ba moya o boleta, ka ge ba tla ja bohwa bja lefase.” (Mateo 5:5) Seo se tla phethagatšwa bjang?

Re Letetšwe ke Bokamoso bjo bo Kgahlišago

Yo e kilego ya ba mopresidente wa U.S. o ile a re: “Go fetoga ga boemo bja leratadima ke bothata bja lefase ka bophara.” Ka gona, na ga o dumele gore go nyakega tharollo ya lefase ka bophara? Jesu Kriste o boletše ka tharollo yeo—Mmušo wa Modimo. O rutile balatedi ba gagwe go rapela gore: “Mmušo wa gago a o tle.” (Mateo 6:9, 10) Go ya ka boporofeta bja Beibele, Mmušo wo wa legodimong ke pušo ya lefase ka bophara yeo kgaufsinyane e tlago go “phšatla mebušô e mengwê ka moka [mebušo ya lehono] wa e fediša.” (Daniele 2:44) Ka godimo ga moo, o tla “senya bao ba senyago lefase.” (Kutollo 11:18) Go molaleng gore bao ba senyago lefase le go diriša ditšweletšwa tša  lona gampe ba tla ikarabela go Modimo gomme ba tla fedišwa.

Lega go le bjalo, go tla direga’ng ka polanete ya rena e šilafaditšwego? Seo se hlokomelegago ke gore ge Jesu a be a le mo lefaseng o ile a diriša matla a makatšago dilong tša tlhago tše bjalo ka ledimo le lewatle. O ile a homotša ledimo le matla ka go fo bolela mantšu a sego kae. (Mareka 4:35-41) Ka ge a buša legodimong e le “Morena wa marena le Kgoši ya dikgoši,” Jesu o tla diriša matla a magolo le go feta godimo ga lefase le dilo tšeo di lego go lona. (Kutollo 17:14) Ge e le gabotse, Jesu o hlalositše pušo ya gagwe e le “go bopša lefsa ga dilo.” (Mateo 19:28) Phetolelo e nngwe e diriša polelwana e rego “mohla xó tl’o xo mphsafala tšohle.” (Beibele ya Sepedi) Jesu o tla bopa maemo a lefase lefsa, goba a a mpshafatša, e le gore a swane le ao a bego a le tšhemong ya Edene. Paradeise e tla tsošološwa. (Luka 23:43) Lefase le tla fodišwa “letadi”—ka Mmušo wa Modimo.

Gaešita le gona bjale o ka holwa ke pušo ya Mmušo. Bjang? Jesu o boletše e sa le pele gore: “Ditaba tše tše dibotse tša mmušo di tla bolelwa lefaseng ka moka le go agilwego go lona gore e be bohlatse go ditšhaba tšohle.” (Mateo 24:14) Ka baka leo, batho ba dimilione ba arabela ditabeng tše dibotse. Ba fetoša maphelo a bona. Ba fenya dilo tše bolayago tšeo ba bego ba di lemaletše. Bophelo bja lapa bo a kaonafala. Lehloyo la semorafe le tšeelwa legato ka lerato. Ge e le gabotse, Mmušo wa Modimo o fihlelela seo go sego mmušo wa batho woo o ka se fihlelelago. O kopantše batho bao e nyakilego go ba ba dimilione tše šupa go tšwa dinageng tše fetago 235 borwarreng bja ditšhaba-tšhaba e le ka kgonthe! Ee, bjalo ka balata ba Mmušo wa Modimo, ba hlamelwa go phela ka mo go sa felego Paradeiseng gona polaneteng ye.

Bokamoso bja lefase bo šireletšegile. Eka go ka ba bjalo le ka bokamoso bja gago!

[Seswantšho go letlakala 27]

Beibele e hlalositše modikologo wa meetse nywaga-kgolong e mentši pele dipuku tšeo di sa bolelego ka Beibele di ka o hlalosa

[Seswantšho go letlakala 28]

Jesu o ile a “kgalema phefo gomme a re go lewatle: ‘Homola! O re tuu!’ Phefo ya okobala, gomme gwa homola gwa re tuu”

[Seswantšho go letlakala 29]

Ge Paradeise e tsošološitšwe, lefase le tla fodišwa “letadi”

[Mothopo wa Seswantšho go letlakala 26]

Godo-Foto