Ithute go ‘Dibopego tša Motheo tša Therešo’
“[Le na le] dibopego tša motheo tša tsebo le therešo tšeo di hwetšwago Molaong.”—BAROMA 2:20.
1. Ke ka baka la’ng re swanetše go kgahlegela go kwešiša seo se bolelwago ke Molao wa Moshe?
GE NKABE re se na mangwalo a buduletšwego a moapostola Paulo, re be re tla thatafalelwa ke go kwešiša bohlokwa bja dibopego tše di fapafapanego tša Molao wa Moshe. Ka mohlala, lengwalong leo a le ngwaletšego Baheberu, o hlalosa kamoo Jesu yo e lego “moperisita yo a phagamego yo a . . . botegago” a bego a ka neela gatee ya ba moka “sehlabelo sa poelanyo” gomme a dira gore bao ba bontšhago tumelo go sona ba hwetše “phološo e sa felego.” (Baheb. 2:17; 9:11, 12) Paulo o hlalositše gore taberenakele e be e fo ba “moriti wa dilo tša legodimong” le gore Jesu o ile a ba Mmoelanyi wa “kgwerano e kaone” go feta yeo mmoelanyi wa yona e bego e le Moshe. (Baheb. 7:22; 8:1-5) Mehleng ya Paulo, ditlhaloso tše bjalo tšeo di bego di akaretša Molao di be di le bohlokwa kudu go Bakriste, gomme di sa dutše di le bjalo le lehono. Di re thuša go kwešiša ka botlalo bohlokwa bja ditokišetšo tšeo Modimo a re diretšego tšona.
2. Bakriste ba Bajuda ba be ba le boemong bofe bjo bokaone ge ba bapetšwa le Bantle?
2 Ge Paulo a be a ngwalela Bakriste kua Roma, o ile a lebiša a mangwe a mantšu a gagwe go ditho tša phuthego tšeo e bego e le Bajuda ba tlhago gomme ba rutilwe Molao wa Moshe. O ile a bolela gore ka baka la ge batho ba bjalo ba tlwaelane le Molao wa Modimo, ba be ba holwa ke gore ba tseba “dibopego tša motheo tša tsebo le therešo” ka Jehofa le melao ya gagwe ya motheo ya go loka. Go kwešiša ‘dibopego tšeo tša motheo tša therešo’ le go di hlompha ka mo go tseneletšego go ile gwa thuša Bakriste ba Bajuda, go swana le Bajuda ba botegago bao ba phetšego pele ga bona, gore ba hlahle, ba rute le go hlabiša seetša go bao ba sa tsebego Molao woo Jehofa a bego a o neile batho ba gagwe.—Bala Baroma 2:17-20.
MERITI YA SEHLABELO SA JESU
3. Re holwa bjang ke go ithuta ka dihlabelo tša Bajuda ba bogologolo?
3 Dibopego tša motheo tša therešo tšeo Paulo a boletšego ka tšona di sa dutše di le bohlokwa go rena e le gore re kwešiše merero ya Jehofa. Melao ya motheo yeo e bego e le Molaong wa Moshe e sa dutše e na le mohola e bile e le bohlokwa. Re dutše re naganne ka se, anke re ahlaahleng sebopego se tee sa Molao woo—kamoo dihlabelo le dibego tša mehutahuta di ilego tša lebiša Bajuda ba ikokobeditšego go Kriste le go ba thuša go kwešiša seo Modimo a bego a se nyaka go bona. Le gona, ka ge dinyakwa tša motheo tša Jehofa go bahlanka ba gagwe di sa fetoge le ka mohla, re tla bona le gore melao ya Modimo go Baisiraele ka dihlabelo le dibego e ka re thuša go hlahlobišiša bohlokwa bja tirelo ya rena e kgethwa.—Mal. 3:6.
4, 5. (a) Molao wa Moshe o ile wa gopotša batho ba Modimo ka eng? (b) Molao wa Modimo ka dihlabelo o be o šupa go eng?
4 Ga go pelaelo gore Bajuda ba bogologolo ba be ba bona gore dibopego tše dintši tša Molao wa Moshe di be di ba gopotša kudu ka boemo bja bona bja sebe. Ka mohlala, mang le mang yo a bego a ka kgoma setopo sa motho o be a swanetše go hlwekišwa. Ka baka leo, go be go hlabja kgomo e khulong gomme ya fišwa. Melora ya yona e be e bewa gore e dire ‘meetse a go hlwekiša,’ ao a bego a foketšwa go motho yo a bego a hlwekišwa letšatšing la boraro le la bošupa la ge a šilafetše. (Num. 19:1-13) Le gona e le go gopotša batho gore tsela ya bona ya go belegwa e be e fetišetša go se phethagale le sebe, mosadi yo a bego a belege ngwana o be a swanetše go dula a se a hlweka ka nako e itšego, gomme ka morago ga moo o be a swanetše go dira sehlabelo sa poelano.—Lef. 12:1-8.
5 Go be go nyakega dihlabelo tša diphoofolo maemong a mantši ao a bego a direga letšatšing gore go lefelelwe dibe. Go sa šetšwe gore morapedi o be a tseba seo goba go se bjalo, dihlabelo tše—le tšeo ka morago di ilego tša neelwa tempeleng ya Jehofa—e be e le “moriti” wa sehlabelo se se phethagetšego sa Jesu.—Baheb. 10:1-10.
SEO SE BEGO SE BOLELWA KE DIHLABELO
6, 7. (a) Ke dilo dife tšeo di bego di hlahla Baisiraele ge ba kgetha dibego tša bona tša dihlabelo, gomme seo se be se swantšhetša eng? (b) Ke dipotšišo dife tšeo re ka ipotšišago tšona?
6 Selo se segolo seo se bego se nyakega go phoofolo le ge e le efe yeo e bego e tla ba sehlabelo sa Jehofa e be e le gore e be ‘e phetšego gabotse’ ka gohle—e se be e foufetšego, e hlotšago, e golofetšego goba e babjago. (Lef. 22:20-22) Ge Baisiraele ba be ba neela Jehofa dienywa goba mabele, e be e swanetše go ba “dithakangwaga,” “tše dibotse kudu” go tšeo ba di bunnego. (Num. 18:12, 29) Selo sa boemo bja tlase se be se sa amogelege go Jehofa. Senyakwa se se bohlokwa ka dihlabelo tša diphoofolo se be se swantšhetša gore sehlabelo sa Jesu se be se tla hloka sepatso le sekodi le gore Jehofa o be a tla dira sehlabelo ka seo e bego e le se kaonekaone le seo a se ratago kudu e le gore a lopolle batho.—1 Pet. 1:18, 19.
7 Ge e ba motho yo a bego a dira sehlabelo a be a tloga a leboga Jehofa ka baka la go loka ga Gagwe ka moka, na ruri o be a ka se kgethe selo se sebotsebotse go tšeo a bego a na le tšona? Taba ya gore motho o be a kgetha sebego se se bjang e be e tlogeletšwe yena. Lega go le bjalo, motho yoo o be a tseba gore Modimo o be a ka se thabele sebego se se golofetšego ka gobane seo se be se tla ba se bontšha gore motho yoo o be a lebelela sehlabelo seo e fo ba sa go ithola kgwara, gaešita le go ba morwalo. (Bala Maleaki 1:6-8, 13.) Seo se swanetše go re dira gore re naganišiše ka tirelo ya rena go Modimo ka go ipotšiša gore: ‘Ke hlankela Jehofa ka moya ofe? Na mohlomongwe e ka ba mo go swanetšego gore ke hlahlobe lefsa tirelo ya ka le gore na ke mo hlankela ka maikemišetšo afe?’
8, 9. Ke ka baka la’ng re swanetše go ela hloko moya woo Baisiraele ba bego ba dira dihlabelo ka wona?
8 Ge e ba sehlabelo sa Moisiraele e be e le sa boithaopo sa go bontšha gore o tloga a leboga Jehofa, goba go swana le tabeng ya dibego tša go fišwa, e lego tša ge motho a kgopela gore a amogelwe, gona go ka direga gore o be a ka se thatafalelwe ke go kgetha phoofolo e swanetšego. Morapedi yoo o be a tla thabela go nea Jehofa se sekaonekaone. Lehono Bakriste ga ba dire dihlabelo tša kgonthe tšeo go boletšwego ka tšona Molaong wa Moshe; eupša ba dira dihlabelo ka kgopolo ya gore ba diriša nako ya bona, matla a bona le dilo tša bona go hlankela Jehofa. Moapostola Paulo o boletše ka go ‘bolela phatlalatša’ ka kholofelo yeo Bakriste ba nago le yona le “go dira botse le go abelana le ba bangwe dilo tšeo [re] nago le tšona” e le dihlabelo tšeo di thabišago Modimo. (Baheb. 13:15, 16) Moya woo batho ba Jehofa ba tšeago karolo ka wona medirong e bjalo o bontšha kamoo ba lebogago le go tšeela godimo tšohle tšeo Modimo a ba neilego tšona. Ka gona boemo bja kgopolo le maikemišetšo a bao ba tšeago karolo tirelong ya Bokriste lehono di swana le tša bao ba bego ba neela dihlabelo tša boithaopo mehleng ya bogologolo.
9 Lega go le bjalo, ke’ng seo se ka bolelwago ka boemo bjoo Molaong wa Moshe go bego go nyakega sebego sa sebe goba sebego sa molato go motho ka ge a be a fošitše ka tsela e itšego? Na o nagana gore sehlabelo seo se se bego se mo tlama se be se tla dira gore a gapeletšege go se neela ka go rata le ka boemo bjo bobotse bja kgopolo? Na go be go ka direga gore motho a neele dihlabelo tše bjalo a belaela? (Lef. 4:27, 28) Go be go ka se be bjalo ge e ba motho yo a di neelago a be a tloga a nyaka go dula a na le tswalano e botse le Jehofa.
10. Ke “dihlabelo” tša mohuta ofe tšeo Bakriste ba ka swanelwago ke go di dira e le gore ba lokiše ditswalano tšeo di senyegilego?
10 Ka mo go swanago lehono, o ka lemoga gore o kgopišitše ngwaneno ka baka la go se nagane, ka phošo goba ka go se šetše. Letswalo la gago le ka go botša gore o fošitše ka boitshwaro bjoo bja gago. Na ga se therešo gore mang le mang yo a ikemišeditšego go hlankela Jehofa o tla dira sohle seo a ka se kgonago go lokiša phošo yeo? Seo se ka bolela gore o kgopele tshwarelo go motho yo a kgopišegilego, goba ge e ba o dirile sebe se segolo, o kgopele thušo ya moya go balebeledi ba lerato ba Bakriste. (Mat. 5:23, 24; Jak. 5:14, 15) Ka gona re lahlegelwa ke selo se itšego gore re lokiše sebe seo re se diretšego motho yo mongwe goba seo re se diretšego Modimo ka boyena. Le ge boemo bo le ka tsela yeo, ge re dira “dihlabelo” tše bjalo, re lokiša tswalano ya rena le Jehofa le ngwanabo rena gomme ra ba le letswalo le lebotse. Seo se feleletša ka go re kgonthišetša gore tsela ya Jehofa ya go dira dilo ke yona e kaonekaone.
11, 12. (a) Ke tokišetšo efe yeo e bego e hlaola dihlabelo tša mohlakanelwa? (b) Dihlabelo tša mohlakanelwa di tswalana bjang le borapedi bjo bo sekilego bja mehleng yeno?
11 Dihlabelo tše dingwe tšeo di boletšwego ke Molao wa Moshe di be di lebelelwa e le dibego tša mohlakanelwa. Tšona di be di swantšhetša go ba le khutšo le Jehofa. Motho yo a bego a dira dibego tše bjalo gotee le lapa la gagwe ba be ba tla ja nama ya phoofolo ya sehlabelo, mohlomongwe ba le ka go e nngwe ya diphapoši tša go jela tša ka tempeleng. Moperisita yo a bego a le mošomong ka nako yeo o be a tšea karolo e nngwe ya nama, go etša ge e be e tšewa ke baperisita ba bangwe bao ba bego ba hlankela ka tempeleng. (Lef. 3:1, mongwalo wa ka tlase wa Reference Bible; 7:31-33) Morapedi yoo o be a dira sehlabelo sa gagwe motheong feela wa gore o be a kganyoga go ba le tswalano e botse le Modimo. Go be go le bjalo ka ge e ka morapedi yoo, lapa la gagwe, baperisita le Jehofa ka boyena ba be ba ipshina ka go ja ba le gotee ka khutšo.
12 Ge re bolela ka tsela ya seswantšhetšo, ke tokelo efe yeo ruri e ka fetago ya go laletša Jehofa dijong tše bjalo gomme a amogela taletšo yeo? Ka tlwaelo, monggae o tla nea moeng yo bjalo yo a hlomphegago dijo tše kaonekaone tšeo a nago le tšona. Tokišetšo ya gore go be le dihlabelo tša mohlakanelwa, e lego karolo ya dibopego tša motheo tša Molao tša therešo, e be e šupa therešong ya gore ka sehlabelo se segolo sa Jesu, batho ka moka bao ba nyakago go ba le tswalano ya kgauswi le ya khutšo le Mmopi wa bona ba ka kgona go dira seo. Lehono, re ka ba le segwera le Jehofa ge re dutše re neela ka boithaopo dilo tšeo re nago le tšona le matla a rena tirelong ya gagwe.
SEO RE SWANETŠEGO GO SE ŠETŠA KA DIHLABELO
13, 14. Ke ka baka la’ng Jehofa a ile a se amogele sehlabelo seo Kgoši Saulo a bego a rerile go mo direla sona?
13 Ka tlwaelo, e le gore dihlabelo tšeo di bego di boletšwe Molaong wa Moshe di amogelwe ke Jehofa, di be di swanetše go neelwa ka moya o mobotse le ka boemo bjo bo swanetšego bja pelo. Lega go le bjalo, Beibele, e na le mehlala ya temošo ya dihlabelo tšeo di bego di sa amogelwe ke Modimo. Ke eng seo se dirilego gore a se di amogele? Anke re eleng hloko maemo a mabedi a latelago.
14 Moporofeta Samuele o ile a botša Kgoši Saulo gore go be go fihlile nako ya gore Jehofa a ahlole Baamaleke. Ka gona Saulo o be a swanetše go fediša setšhaba se sa manaba gotee le diruiwa tša sona. Lega go le bjalo, ka morago ga phenyo, Saulo o ile a dumelela madira a gagwe gore a se bolaye Agaga kgoši ya Baamaleke. Le gona, Saulo o ile a se bolaye diruiwa tša bona tše kaonekaone a bolela gore o tla direla Jehofa sehlabelo ka tšona. (1 Sam. 15:2, 3, 21) Jehofa o ile a arabela bjang? O ile a se sa amogela Saulo ka baka la go se kwe ga gagwe. (Bala 1 Samuele 15:22, 23.) Re ithuta’ng tabeng ye? Re ithuta gore ge e ba sehlabelo e tla ba se se amogelegago go Modimo, se swanetše go sepedišana le go kwa ditaelo tša gagwe.
15. Boitshwaro bjo bobe bja Baisiraele ba bangwe bao ba bego ba dira dihlabelo mehleng ya Jesaya bo be bo bontšha’ng?
15 Mohlala o swanago o hwetšwa ka pukung ya Jesaya. Mehleng ya Jesaya, Baisiraele ba be ba ithola kgwara ge ba be ba direla Jehofa dihlabelo. Lega go le bjalo, boitshwaro bja bona bjo bobe bo ile bja dira gore dihlabelo tša bona di se amogelwe. Jehofa o ile a ba botšiša gore: “Dihlabelo tša lena tše dintši di nkhola ka eng? Ke tennwe ke dibego tše di feletšego tša go fišwa tša dikgapa le makhura a diphoofolo tše di nonnego; ga ke kgahlwe ke madi a dipowana le a dikgapana le a diphooko. . . . Le se sa tliša dibego tše sa rego selo tša mabele. Seorelo sa lena se a ntšhišimiša.” Bothata e be e le eng? Modimo o ba boditše gore: “Gaešita le ge le ka atiša dithapelo, ga ke di theetše; diatla tša lena di tletše madi. Hlapang; itlhwekišeng; tlošang bobe ditirong tša lena ka pele ga ka; tlogelang go dira bobe.”—Jes. 1:11-16.
16. Ke eng seo se bontšhago ge e ba sehlabelo se amogelega go Modimo?
16 Jehofa o be a sa thabele dihlabelo tšeo di bego di neelwa ke badiradibe bao ba sa itsholego. Lega go le bjalo, Modimo o be a amogela dithapelo le dibego tša bao ba bego ba katanela ka go tšwa pelong go phela ka ditaelo tša gagwe. Dibopego tša motheo tša Molao di rutile batho ba bjalo gore ba be ba na le sebe e bile ba tloga ba nyaka go lebalelwa. (Bagal. 3:19) Ka mo go swanetšego, go lemoga ga bona seo go ile gwa dira gore ba be le dipelo tše di bonagatšago boitsholo. Ka mo go swanago lehono, re swanetše go lemoga gore re nyaka sehlabelo sa Kriste, e lego seo ruri se ka lefelelago dibe. Ge e ba re kwešiša se e bile re se leboga, gona Jehofa o tla “kgahlwa” ke sohle seo re mo neago sona tirelong ya rena ya boikgafo.—Bala Psalme 51:17, 19.
E BA LE TUMELO SEHLABELONG SA JESU!
17-19. (a) Re ka bontšha Jehofa bjang ka tsela e swanetšego gore re leboga sehlabelo sa Jesu sa topollo? (b) Re tla ahlaahla’ng sehlogong se se latelago?
17 Re boemong bjo bokaone ge re bapetšwa le bao ba phetšego pele ga mehla ya Bokriste ka gobane ga re sa swanelwa ke go lebeletšana le “moriti” wa merero ya Modimo. (Baheb. 10:1) Melao yeo e bego e bolela ka dihlabelo e be e kgothaletša Bajuda gore ba hlagolele boemo bja kgopolo bjo bo swanelago tswalano e botse yeo ba ka bago le yona le Modimo—go mo leboga go tšwa pelong, kganyogo ya gore ba mo nee se kaonekaone seo ba nago le sona, le go lemoga gore ba nyaka go lopollwa. Ka baka la ditlhaloso tšeo di hwetšwago ka Mangwalong a Bakriste a Segerika, re ka kwešiša gore ka topollo, Jehofa o tla tlošetša sa ruri ditlamorago tša sebe le gore gona bjale o re dumelela gore re be le letswalo le lebotse pele ga gagwe. Sehlabelo sa Jesu sa topollo e tloga e le tokišetšo e kgahlišago!—Bagal. 3:13; Baheb. 9:9, 14.
18 Go ba gona, go nyakega se se fetago go fo kwešiša sehlabelo sa topollo e le gore se re hole. Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Molao e bile moetetši wa rena wa go re iša go Kriste, gore go bolelwe gore re lokile ka baka la tumelo.” (Bagal. 3:24) Le gona tumelo e bjalo e swanetše go ba le mediro. (Jak. 2:26) Ka gona Paulo o ile a kgothaletša Bakriste ba lekgolong la pele la nywaga bao ba bego ba lemoga dibopego tša motheo tša tsebo tšeo di bego di le Molaong wa Moshe gore ba diriše tsebo yeo. Ka go dira seo, boitshwaro bja bona bo be bo tla dumelelana le melao ya motheo ya Modimo yeo ba bego ba e ruta ba bangwe.—Bala Baroma 2:21-23.
19 Gaešita le ge go sa nyakege gore Bakriste lehono ba latele Molao wa Moshe, go sa dutše go letetšwe gore ba neele dihlabelo tšeo di amogelegago go Jehofa. Sehlogong se se latelago re tla ahlaahla kamoo re ka dirago seo ka gona.
[Dipotšišo tša Thuto]
[Ntlhakgolo go letlakala 17]
Dinyakwa tša Jehofa tša motheo go bahlanka ba gagwe ga di fetoge le ka mohla
[Seswantšho go letlakala 18]
Ke phoofolo efe yeo nkabego o ile wa e neela Jehofa?
[Seswantšho go letlakala 19]
Bao ba neelago dihlabelo tšeo Jehofa a di amogelago ba thabela gore o a ba amogela
